| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 169
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjava optimiranja v gamsu ter na kvantnem računalniku : magistrsko delo
Matija Zimšek, 2023, master's thesis

Abstract: Za razliko od klasičnih računalnikov, kvantni računalniki (KR) izkoriščajo kvantno-mehanske pojave za izvajanje logičnih operacij. Osnovna enota v KR se imenuje kvantni bit ali kubit. Kvantno stanje kubitov lahko predstavimo kot superpozicijo njihovih osnovnih stanj, kar jih razlikuje od klasičnih bitov, ki so lahko v enem od dveh ločenih stanj. Čeprav je pri kubitih možnih neskončno kvantnih stanj, se po meritvi sesedejo v eno od svojih osnovnih stanj. Dodatna elegantna lastnost kubitov je njihova sposobnost, da med seboj tvorijo prepletena stanja, kar omogoča oblikovanje soodvisnosti med posameznimi naključnimi vedenji dveh kubitov. Tako lahko KR izkoriščajo lastnosti superpozicije in prepletenosti za izvajanje izračunov. Tekom razvoja KR se je preizkusil širok spekter področij, kjer bi lahko bili uporabljeni, ampak hitro je postalo jasno da se lahko računska prednost KR izrazi le pri nekaterih nalogah in razredih problemov. Eden izmed njih so podrazred kombinatoričnih optimizacijskih problemov imenovani QUBO problemi. Prednost njih je ta, da jih je možno rešiti direktno na KR, ki uporabljajo efekt imenovan quantum annealing (QA). QA je pristop k reševanju optimizacijskih problemov, ki omogoča izogibanje lokalnemu minimumu. Specifičen tip KR s katerimi je možno uporabljati efekt QA razvija podjetje D-Wave systems Inc, ki ponujajo nabor orodij preko vmesnika Python imenovan Ocean software development kit. V tem delu smo preverili zmožnost KR D-Wave pri reševanju dveh različnih optimizacijskih problemov, problem pakiranja in problem določitve lokacije električnih polninic. Dobljene rezultate smo primerjali z rešitvami, pridobljenimi v programskem okolju GAMS. Dodatno smo ocenili prednosti in slabosti optimiranja na KR. Prav tako smo pregledali dosedanje strokovno delo na področju QA in KR D-Wave. Primerjava rezultatov na primeru pakiranja, je pokazala minimalne razlike med programoma, saj smo s pomočjo programa D-Wave pridobili rezultate, ki so odstopale manj kot 1% tudi pri večji množici vhodnih podatkov v primerjavi z rezultati, ki smo jih dosegli v okolju GAMS. Z drugim analiziranim primerom, problemom postavitve polnilnih postaj, pa je bilo primerjavo programov možno izvesti v skrajnosti. Zgodnji rezultati so pokazali, da je D-Wave sposoben najti solidne rešitve v bistveno krajšem času kot GAMS. Nadaljno raziskovanje z več različnimi vhodnimi podatki pa je povzročilo dvom v smiselnost razulatov, ki jih ponudi QA D-Wave. Zaključili smo lahko da D-Wave predstavlja koristno orodje, v kolikor je uporabljeno v razumnih mejah in so rezultati logično interpretirani koliko so uporabni in smiselni za nadaljno uporabo.
Keywords: Kvantni računalnik, optimizacija, quantum annealing, GAMS, problem pakiranja, problem postavitve polnilnih postaj
Published in DKUM: 18.07.2023; Views: 86; Downloads: 18
.pdf Full text (2,76 MB)

2.
Empirical modeling of liquefied nitrogen cooling impact during machining Inconel 718
Matija Hriberšek, Lucijano Berus, Franci Pušavec, Simon Klančnik, 2020, original scientific article

Abstract: This paper explains liquefied nitrogen’s cooling ability on a nickel super alloy called Inconel 718. A set of experiments was performed where the Inconel 718 plate was cooled by a moving liquefied nitrogen nozzle with changing the input parameters. Based on the experimental data, the empirical model was designed by an adaptive neuro-fuzzy inference system (ANFIS) and optimized with the particle swarm optimization algorithm (PSO), with the aim to predict the cooling rate (temperature) of the used media. The research has shown that the velocity of the nozzle has a significant impact on its cooling ability, among other factors such as depth and distance. Conducted experimental results were used as a learning set for the ANFIS model’s construction and validated via k-fold cross-validation. Optimization of the ANFIS’s external input parameters was also performed with the particle swarm optimization algorithm. The best results achieved by the optimized ANFIS structure had test root mean squared error (test RMSE) = 0.2620, and test R$^2$ = 0.8585, proving the high modeling ability of the proposed method. The completed research contributes to knowledge of the field of defining liquefied nitrogen’s cooling ability, which has an impact on the surface characteristics of the machined parts.
Keywords: cryogenic machining, cooling impact, Inconel 718, machine learning, adaptive neuro-fuzzy inference system, particle swarm optimization
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 116; Downloads: 9
URL Link to full text
This document has many files! More...

3.
Testiranje programske opreme pri hladilnih sistemih : magistrsko delo
Matija Pečovnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen pomen testiranja programske opreme. Opisane so aktualne metodologije kot tudi tehnike testiranja programske opreme. Nato sledi prehod na hladilne sisteme, NTK-temperaturne senzorje in z njimi povezana pomembnost testiranja. Predstavljena je izdelava merilnega sistema za snemanje odzivov oziroma za spremljanje spreminjajočih se parametrov delovanja hladilnika ob nedelovanju temperaturnih senzorjev. Opisana je uporabljena strojna oprema, komunikacijski protokol, programska koda in začetki meritev, najprej na simulacijskem modelu hladilnika ter nato še meritve na realnem hladilniku. V grafični obliki so predstavljeni rezultati meritev ter pripadajoči komentarji.
Keywords: testiranje programske opreme, hladilni sistemi, Arduino, temperaturni senzorji, zapisovalnik podatkov
Published in DKUM: 30.01.2023; Views: 299; Downloads: 81
.pdf Full text (2,30 MB)

4.
Analiza zmogljivosti storitveno orientiranih komunikacijskih protokolov z uporabo vmesne opreme AUTOSAR : magistrsko delo
Matija Tuđan, 2022, master's thesis

Abstract: Sodobna vozila postajajo vse bolj zmogljivi in zapleteni elektronski sistemi. Dandanes je zato eden od izzivov, s katerimi se moramo soočiti, ob taki kompleksnosti zagotoviti tudi varna, robustna, hitra in visoko zanesljiva vozila. V magistrski nalogi se osredotočamo predvsem na analizo izvajanja storitveno usmerjenih komunikacijskih protokolov v avtomobilski vmesni programski opremi, potrebni za visoko zmogljive računalniške krmilne enote. Naš cilj je med drugim tudi oceniti zmogljivosti dveh storitveno orientiranih komunikacijskih protokolov pod določenimi pogoji. Protokola DDS in SOME/IP se na splošno izvajata na visoko zmogljivem računalniku skupaj s prilagodljivo vmesno programsko opremo Adaptive AUTOSAR Platform Demonstrator.
Keywords: AUTOSAR, Yocto, vsomeip, OpenDDS, Cyclone DDS, Linux, kernel, Bash, R, C++
Published in DKUM: 08.11.2022; Views: 280; Downloads: 28
.pdf Full text (13,38 MB)

5.
Oblike elektronskega poslovanja v nabavi
Matija Šporer, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Napredek računalniške in telekomunikacijske tehnologije ter s tem povezano povečanje obsega in dostopa do različnih znanj ter podatkov so poleg globalizacije glavni razlogi za prehod v novo informacijsko dobo. Vse večji pomen dobiva nabava v podjetju. Odgovorna je za to, da vse prispe ob pravem času v pravi količini na pravo mesto. Nabava je v podjetju zelo pomembna, saj je od nje lahko odvisna uspešnost podjetja. Če sprejmemo odločitve v zvezi z nabavo razumsko, lahko s tem v podjetju zmanjšamo stroške, kar prinaša večji dobiček. Nabava je skozi čas prešla iz papirne oblike, kjer se je vse delalo počasi in s pisanjem na papir, na elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje je oblika nabave, kjer skoraj vse poteka preko svetovnega spleta hitreje bolj učinkovito in z manj stroški. Nabava poteka elektronsko in lahko tudi avtomatsko, ter z možnostjo širitve na domače in tuje trge. V diplomskem delu smo imeli interes spoznati, kako poteka elektronska nabava v enem največjih in najuspešnejših podjetij pri nas, to je Cinkarna Celje, d. d. V diplomskem delu smo najprej opredelili nabavo in njene funkcije, kasneje opisali elektronsko nabava, njene oblike in na koncu predstavili še elektronsko prodajo v izbranem podjetju.
Keywords: elektronsko poslovanje, nabava, funkcije nabave, računalniška tehnologija, informacijska doba
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 276; Downloads: 29
.pdf Full text (3,02 MB)

6.
Numerično modeliranje lebdečega sloja z uporabo dvofaznega modela na osnovi kinetične teorije granularnega toka : magistrsko delo
Matija Založnik, 2022, master's thesis

Abstract: Lebdeči sloj je fizikalni pojav, ki se uporablja v številnih pomembnih industrijskih panogah. Je pojav, pri katerem delci zaradi toka tekočine preko njihove površine preidejo iz stacionarnega v lebdeče stanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na analizo fizikalnega pojava lebdečega sloja, ki smo ga obravnavali s pomočjo eksperimentalne meritve tlačnega padca v laboratorijski napravi za lebdeči sloj. Sam proces je bil nato prenesen v virtualno okolje, kjer smo s pomočjo numerične simulacije ovrednotili tlačne padce v virtualnem sistemu. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati eksperimenta. Validacija numeričnega modela je bila uspešna in zabeležili smo dobro ujemanje med numeričnimi in eksperimentalnimi rezultati. V nadaljevanju se je numerični model uporabil še za analizo vpliva distribucijske plošče na razne parametre. Ugotovili smo, da tudi sama oblika distribucijske plošče močno vpliva na porazdelitve toka zraka po preseku distribucijske plošče, kar nato posledično vpliva tudi na fluidizacijo delcev v lebdečem sloju.
Keywords: lebdeči sloj, numerično modeliranje, eksperiment, tlačni padec.
Published in DKUM: 07.09.2022; Views: 343; Downloads: 157
.pdf Full text (5,36 MB)

7.
Industrija 4.0 in izzivi za management
Matija Marković, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Priča smo velikim spremembam v našem okolju, četrta industrijska revolucija ali drugače imenovana Industrija 4.0 prinaša nove tehnologije in inovacije na številnih področjih. Industrija 4.0 bo močno vplivala na vse vrste organizacij in posledično na managersko prakso. V tem diplomskem delu obravnavamo pomembne tehnologije, ki so sestavni del Industrije 4.0. Čeprav Industrija 4.0 večinoma temelji na kibernetsko-fizičnih sistemih, smo preučili tudi druge tehnologije, kot so internet stvari, umetna inteligenca, storitve v oblaku idr. Izpostavljamo prednosti, ki jih ponuja organizacijam pa tudi določene izzive, ki se bodo pojavili. Industrija 4.0 bo organizacijam omogočila povečanje produktivnosti in izboljšanje proizvodnih procesov. Prav tako bo organizacijam omogočila, da se bolje povežejo s strankami in jih vključijo v proces oblikovanja izdelkov. Industrija 4.0 prav tako ponuja boljše delovne pogoje in varnejše delovno okolje za delavce, a hkrati ustvarja velike izzive glede pridobivanja novih znanj in usposabljanja zaposlenih. Pojav Industrije 4.0 predstavlja izzive na številnih področjih, od katerih je večina povezanih z njeno implementacijo. Naše delo je bilo osredotočeno na izzive za management. Ugotovili smo, da poleg številnih prednosti Industrija 4.0 prinaša tudi velike izzive, ki jih managerji morajo premagati, da bodo lahko uspešno implementirali Industrijo 4.0 v svoje organizacije. Managerji se bodo morali soočiti z izzivi, kot so izbira in oblikovanje strategij za pristop k Industriji 4.0, morali bodo oceniti stroške in koristi, ki jim jih Industrija 4.0 prinaša in ali so njihove organizacije pripravljene izkoristiti potencial novih tehnologij. Soočiti se bodo morali z izzivi oblikovanja nove organizacijske kulture, odprte za eksperimentiranje in spremembe, pripraviti bodo morali tudi druge zaposlene na uporabo novih tehnologij, in jim zagotoviti potrebne programe usposabljanja. Obravnavamo tudi temeljne koncepte, povezane z managementom in razvojem managementa skozi zgodovino. Verjamemo, da nam lahko pogled na spremembe, ki so se zgodile v preteklosti, pomaga pri soočanju z izzivi, ki so pred nami. Prav tako smo obravnavali potrebne kompetence za managerje v okolju Industrije 4.0 in podali predloge dobre prakse.
Keywords: Industrija 4.0, četrta industrijska revolucija, inovacije, tehnologija, management, izzivi za management.
Published in DKUM: 18.08.2022; Views: 591; Downloads: 124
.pdf Full text (1,52 MB)

8.
Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcev
Matija Lednik, 2022, master's thesis

Abstract: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Keywords: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Published in DKUM: 04.04.2022; Views: 550; Downloads: 93
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
Vloga Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Matija Režonja, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu obravnavamo vlogo Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji. Predstavljamo kulturni turizem kot eno izmed najpomembnejših panog na področju turizma. V to panogo sta vključena tudi prireditveni in festivalski turizem. Želeli smo raziskati vpliv na destinacijo, ki ga imajo razne prireditve. Z uporabo metod analize, deskripcije in delno strukturiranega intervjuja smo ugotovili, da so prireditve zelo pomemben del turizma ter da imajo velik vpliv na destinacijo, na kateri se odvijajo. Ugotovili smo, da je vloga Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji velika in pomembna. Preko intervjujev z organizatorji festivala in podžupanom občine Ljutomer smo ugotovili, da je Grossmannov festival ena najpomembnejših in najbolj obiskanih atrakcij mesta Ljutomer. Ugotovili smo tudi, da ima izpad prireditev zaradi covida-19 zelo negativen vpliv na destinacijo.
Keywords: kultura, turizem, Grossmann, Prlekija, prireditve
Published in DKUM: 27.12.2021; Views: 759; Downloads: 101
.pdf Full text (1,15 MB)

10.
Merjenje pretoka vode s pomočjo razvojne plošče Arduino
Matija Kodrič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V starejših stanovanjskih zgradbah merijo porabo toplotne energije z uporabo delilnikov toplotne energije. S pomočjo odčitanih podatkov distributerji toplotne energije preračunajo porabo in izstavijo račun za porabo toplotne energije, ki zaradi nenatančnih podatkov ni ustrezen. Namen diplomskega dela je najti ustrezen način za merjenje porabe toplotne energije in posledično zamenjati delilnike z natančnejšimi napravami. V diplomskem delu smo testirali pretočne senzorje in ugotovili, da so za namen merjenja pretoka vode natančni, vendar ne dovolj. Ugotovili smo tudi, da je v praksi cenovno bolj smotrno in enostavneje uporabljati delilnike toplote.
Keywords: pretok vode, merjenje, Arduino
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 523; Downloads: 63
.pdf Full text (2,22 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica