| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem času
Mateja Topolovec, 2024, master's thesis

Abstract: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Keywords: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 102; Downloads: 152
.pdf Full text (2,24 MB)

2.
Prenova poslovnih procesov na temelju digitalizacije - primer občine Videm
Mateja Topolovec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost prenove poslovnih procesov s pomočjo digitalizacije na primeru občine Videm. Da bi se poslovni procesi lahko izvajali optimalno, je potrebna ustrezna informacijska podpora oziroma digitalizacija poslovnih procesov. Če je nivo digitalizacije nizek, se ta kaže v neoptimalnem izvajanju poslovnih procesov iz vidika časa, nepotrebnih stroških, omejenosti nadzora nad delom in poslovnimi procesi, zmanjšani zmožnosti izpolnjevanja zakonsko določenih rokov, slabi preglednosti in dostopnosti nad podatki, izgubi časa pri administrativnih opravilih, daljših čakalnih dobah za stranke, zmanjšani oziroma neoptimalni produktivnosti zaposlenih, večjih napakah pri delu, slabši motivaciji za delo ipd. Omenjeno situacijo je možno rešiti s prenovo poslovnih procesov, ki temelji na digitalizaciji. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje poslovnih procesov, nato je sledila opredelitev prenove poslovnih procesov na temelju digitalizacije. Osrednji del diplomskega dela temelji, kot že omenjeno, na primeru občine Videm. Najprej smo podali nekaj izhodišč o lokalni samoupravi in na kratko smo predstavili občino. Nato smo navedli poslovne procese občine Videm. Nadalje smo analizirali izbrane poslovne procese pred prenovo in izpostavili slabosti le-teh. Sledila je analiza izbranih poslovnih procesov, kjer smo predstavili prednosti prenove na temelju digitalizacije. Na podlagi analize smo ugotovili, da prenova prinaša veliko prednosti. Nadalje smo primerjali stanje pred in po prenovi poslovnih procesov s pomočjo izbranih kriterijev, pri čemer smo izpostavili razlike. Iz primerjave je razvidno, da je prenova izboljšala ne le preglednost dela in spremljanje procesov, temveč je tudi skrajšala čas izvajanja poslovnih procesov ter doprinesla pomembne prednosti in koristi. Na koncu poglavja smo podali oceno vpliva prenove na zaposlene, poslovne partnerje in odjemalce. Nazadnje smo opisali predlog za vse slovenske občine, ki še niso prenovile svojega delovanja s pomočjo implementacije principov digitalizacije. Med drugim smo izpostavili, kakšne koristi prinaša prenova, tudi z vidika trajnostnega poslovanja. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo tekom pisanja diplomskega dela naleteli.
Keywords: poslovni procesi, prenova poslovnih procesov, digitalizacija, občina
Published in DKUM: 18.08.2022; Views: 971; Downloads: 363
.pdf Full text (2,35 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica