Search the digital library catalog

Abstract: POVZETEK Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti. Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti. Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F). Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000). Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Keywords: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 3210; Downloads: 439
Full text (984,32 KB)