| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah
Mateja Napret, 2021, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Keywords: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Published: 07.04.2021; Views: 115; Downloads: 28
.pdf Full text (2,23 MB)

2.
Usposabljanje policistov za uporabo strelnega orožja
Mateja Napret, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Rokovanja z orožjem se poslužuje vse več posameznikov. Nekateri se, v kolikor imajo željo po športnem strelstvu (zračne puške, pištole, streljanje na glinaste golobe, MK (malokalibrsko orožje) itn.), vključijo v različna strelska društva, spet drugi se vpišejo na tečaje streljanja. Policisti pa so s strelnim orožjem v stiku vsak dan. Policisti takrat, ko uporabijo najhujšo obliko med prisilnimi sredstvi - strelno orožje, posežejo v pravico do življenja drugih oseb, zato morajo biti za rokovanje z orožjem ustrezno usposobljeni. V diplomski nalogi bomo zato analizirali program usposabljanja za uporabo strelnega orožja in podali morebitne predloge za izboljšavo le-tega. V diplomski nalogi bodo predstavljene tudi podobnosti in razlike med Slovenijo in ZDA, povezane z omenjeno tematiko, torej z usposabljanjem za uporabo strelnega orožja. Splošno znano je, da ZDA v policijo vlaga veliko večje vsote, kot Slovenija, zato bomo tudi na podlagi analize programa posamezne države lahko poiskali morebitne prednosti/slabosti programov in izluščili najboljše lastnosti na podlagi katerih, bi lahko podali predloge za izboljšavo oz. dopolnitev programa v Sloveniji. Slovenski policisti se redko znajdejo v situacijah, ko morajo na terenu uporabiti strelno orožje. Po eni strani je to dober znak, saj s tem dokazujejo, da je Slovenija država, z nižjim številom kaznivih dejanj, kjer bi bila potrebna uporaba strelnega orožja kot prisilnega sredstva. Po drugi strani pa imajo zaradi redke uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva manj izkušenj. Občutki policistov ob streljanju na simulatorju v času usposabljanja nikakor ne morejo biti enaki tistim, ki jih doživljajo na terenu, zato se pojavlja vprašanje ali bi se vsak policist v realni situaciji, kjer bi moral uporabiti strelno orožje, dobro znašel. V ta namen, je potrebno program usposabljanja za uporabo strelnega orožja, dodatno dopolniti tudi v psihološki smeri, kar bi izboljšalo psihološko stabilnost policistov, v realnih situacijah.
Keywords: diplomske naloge, policija, orožje, usposabljanje, varnost
Published: 19.10.2018; Views: 441; Downloads: 115
.pdf Full text (481,31 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica