| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 233
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kakovost življenja bolnikov s kronično rano
Kristijan Herceg, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Kronične rane so naraščajoč problem sodobne družbe, število obolelih se vsako leto zvišuje in povzroča zmanjšano kakovost življenja bolnikov, s tem posledično tudi vpliva na že obremenjen zdravstveni sistem. Namen raziskave je ugotoviti, katera področja življenja bolnikov s kronično rano so najbolj prizadeta oz. najnižje ocenjena. Metode: V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov v ambulanti za kronične rane. Uporabljen je bil validiran anketni vprašalnik za ocenjevanje kakovosti življenja bolnikov s kronično rano »Questionnaire on quality of life with chronic wounds«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 20. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da kronične rane vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Najbolj vplivajo na psihično področje (x̄ = 2,08; s = 1,01) in najmanj na telesno področje (x̄ = 1,23; s = 0,86). Prav tako je bilo ugotovljeno, da kakovost življenja bolnikov s kronično rano ni povezana s starostjo in spolom bolnika, prav tako ni povezana z dolžino prisotnosti kronične rane. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo resen problem za zdravstvo, ker prizadenejo vsa bolnikova življenjska področja, ter zelo obremenjujejo zdravstveni sistem. Zato je zaželeno, da bi ta naloga bila izhodišče za nadaljnje raziskave v tej smeri, saj smo zasledili, da so zelo redke v slovenskem prostoru.
Keywords: kronična rana, kakovost življenja, bolniki
Published: 09.03.2021; Views: 99; Downloads: 61
.pdf Full text (514,10 KB)

2.
Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Keywords: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Published: 02.02.2021; Views: 116; Downloads: 39
.pdf Full text (617,89 KB)

3.
TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZO
Katja Jesih, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Keywords: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Published: 03.12.2020; Views: 98; Downloads: 24
.pdf Full text (1,19 MB)

4.
Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom
Blaž Ciglar, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa. Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje. Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Keywords: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Published: 01.12.2020; Views: 123; Downloads: 84
.pdf Full text (918,56 KB)

5.
Težave in počutje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2
Maša Kaučič, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Bolniki s sladkorno boleznijo se soočajo z negativnim odnosom do sladkorne bolezni, težavami pri obvladovanju sladkorne bolezni in psihološkimi težavami, kot so depresija, tesnoba, stres in motnje prehranjevanja, kar lahko vodi v slabšo urejenost sladkorne bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je počutje bolnikov s sladkorno boleznijo in s katerimi težavami se soočajo. Raziskovalna metodologija in metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatki so bili zbrani z dvema standardiziranima anketnima vprašalnikoma. Sodelovalo je 100 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: V okviru vprašalnika, ki se nanaša na oceno počutja in negativnih čustev bolnika, so anketiranci v povprečju dosegli 23,28 točk (SD = 18,72), v okviru vprašalnika o bolnikovem zdravju pa so anketiranci v povprečju dosegli 5,61 točk (SD = 5,20). Bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo povišane vrednosti HbA1c, imajo več težav kot bolniki, katerih vrednost HbA1c je v mejah priporočenih vrednosti (U = 386,500; p < 0,001). Prav tako je bila ugotovljena statistično pomembna povezava med trajanjem sladkorne bolezni in številom prisotnih težav, s katerimi se soočajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (r = 0,520; p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo bolniki z dlje časa trajajočo boleznijo in višjimi vrednostmi HbA1c več težav. Zelo pomembno je pravočasno izobraziti bolnike s sladkorno boleznijo. Prihodnje raziskave bi bile lahko pogosteje usmerjene v počutje in težave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Keywords: stres, težave pri sladkorni bolezni, depresija, nezadovoljstvo pri sladkorni bolezni, neobvladovanje sladkorne bolezni
Published: 01.12.2020; Views: 107; Downloads: 66
.pdf Full text (546,95 KB)

6.
Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje
Dejan Furman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zobni amalgam se uporablja v zobozdravstvu kot material za plombiranje zob. V svoji sestavi vsebuje približno 50 % živega srebra, ki spada med toksične kovine in predstavlja visoko nevarnost za zdravje ljudi in okolja. Namen raziskave je bil ugotoviti morebitne negativne vplive vstavljenih amalgamskih zalivk na zdravje ljudi ter negativne vplive na zdravje zobozdravstvenega osebja, ki rokuje z amalgamom. Metode: Uporabili smo pregled literature s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Ustrezno literaturo smo pridobili s pomočjo dveh mednarodnih podatkovnih baz in iskalnim nizom sestavljenim iz ustreznih ključnih besed. Podatkovni bazi sta podali 387 zadetkov, ki smo jih nato sistematično pregledali po smernicah PRISMA. Na osnovi sistematičnega pregleda smo izbrali 27 člankov za potrebe kvalitativne vsebinske analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo negativen vpliv amalgamskih zalivk na zdravje ustne sluznice in kože pri določenih ljudeh, vpliv na nastanek in potek nekaterih nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni ter vpliv na potek nosečnosti. Ugotovili smo, da večji del ljudi po odstranitvi amalgamskih zalivk poroča o izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja. Zaznali smo večje koncentracije živega srebra v krvi in urinu pri zobozdravstvenem osebju ter pogostejše poročanje o različnih zdravstvenih težavah v primerjavi z ostalo populacijo, ki pri svojem delu ni izpostavljena živemu srebru. Ugotovili smo negativen vpliv izpostavljenosti živemu srebru na potek nosečnosti zaposlenih žensk v zobozdravstvu. Sklep: Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje predstavlja kompleksno problematiko, ki ima mnogo ovir pri raziskovanju. Potrebovali bi več neodvisnih raziskav, ki bi temeljito raziskale dosedanje nasprotujoče si trditve in podale več razpoložljivih dokazov z obravnavo določenih specifičnih povezav.
Keywords: amalgam, živo srebro, zdravje, škodljivi učinki, zobozdravstvo
Published: 01.12.2020; Views: 86; Downloads: 38
.pdf Full text (671,09 KB)

7.
Uporaba transformacijskega stila vodenja v zdravstveni negi
Sandra Anžič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poznavanje stilov vodenja v zdravstveni negi in njihove uporabe v praksi je pomembno tako za zaposlene v zdravstveni negi kot tudi za organizacijo, v kateri delujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti prednosti uporabe transformacijskega stila vodenja v zdravstveni negi. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed in Medline, objavljene med leti 2009 in 2019. Napredno iskanje je potekalo s kombinacijo naslednjih ključnih besed: »nurs*« in »transformational leadership«. Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo glede na hierarhijo dokazov in zbrane podatke sintetizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Izmed 454 identificiranih zadetkov jih je bilo v končno analizo vključenih 34. Ugotovitve so bile razporejene v kategorijo Pozitivni učinki uporabe transformacijskega stila vodenja v zdravstveni negi, ki vključuje tri pripadajoče podkategorije: (1) za pacienta, (2) za zaposlene in (3) za organizacijo. V večini se avtorji raziskav strinjajo, da uporaba transformacijskega stila vodenja motivira medicinske sestre za izvajanje kakovostne zdravstvene nege, uresničitev kolektivnih ciljev, kar je povezano tudi z organizacijskimi rezultati. Razprava in sklep: Zadovoljstvo medicinskih sester z delovnim mestom je ključni element pri zadrževanju medicinskih sester na delovnem mestu. Zaznano je večje zadrževanje medicinskih sester na delovnem mestu in zmanjšanje možnosti za njihovo izgorelost, kadar se vodje v zdravstveni negi poslužujejo transformacijskega stila vodenja. Ker so medicinske sestre v ospredju izvajanja sprememb, saj se zdravstvene storitve nenehno spreminjajo ter se povečuje povpraševanja po zdravstveni negi, je še posebej priporočljivo spodbujanje uporabe transformacijskega stila vodenja.
Keywords: management, zdravstvena nega, transformacijsko vodenje, kakovost
Published: 26.10.2020; Views: 163; Downloads: 0

8.
Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulanti
Mateja Herjavec, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Published: 08.09.2020; Views: 186; Downloads: 106
.pdf Full text (1,50 MB)

9.
Samoocena kakovosti življenja odraslih s kožno boleznijo
Monika Zorman, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Koža je največji organ človeškega telesa, zato je vse bolj pomembno zavedanje, da se patologija v dermatologiji pogosto razteza globlje kot le na kožo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako pacienti s kožno boleznijo ocenjujejo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Priložnostni vzorec je zajemal 150 pacientov, ki so obiskali sodelujočo dermatološko ambulanto in bioresonančni center. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne analize v okviru programa SPSS, in sicer s testom hi-kvadrat, Spearmanovo korelacijo in Mann-Whitneyjevim testom. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ne prihaja do razlik glede vpliva kožne bolezni na kakovost življenja med moškimi in ženskami (U = 2437,00; p = 0,880), kar nakazuje, da kožna bolezen ovira tako ženske kot moške pri delu oziroma učenju (p = 0,138). Na kakovost življenja starejših anketirancev ima kožna bolezen manjši vpliv kot na mlajše anketirance, saj prihaja do statistično pomembnih razlik v oceni kakovosti življenja posameznika s kožno boleznijo glede na starost (r = –0,249; p = 0,002). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima dermatitis največji vpliv na kakovost življenja anketirancev, medtem ko imajo glivične bolezni kože najmanjši vpliv na kakovost življenja anketirancev glede na proučevane kožne bolezni. Diskusija in zaključek: Kožne bolezni večinoma ne predstavljajo neposredne grožnje za življenje, vendar pa njihov kroničen in neozdravljiv potek zelo negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Pri obravnavi pacienta s kožno boleznijo moramo biti pozorni ne le na vidne spremembe na koži, temveč tudi na čustva pacienta.
Keywords: kožna bolezen, DLQI, kakovost življenja, odnos, medicinska sestra.
Published: 24.07.2020; Views: 322; Downloads: 121
.pdf Full text (548,67 KB)

10.
Prisotnost zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo in vpliv bolezni na življenje
Tamara Sagadin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen v svetu postaja vse bolj razširjena in pogosta ter povzroča različne zaplete, ki privedejo do slabše kakovosti življenja in v prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri zapleti se pojavljajo pri pacientih s sladkorno boleznijo, kako jih preprečujejo ter kakšen vpliv ima bolezen na njihovo življenje. Metode: Uporabljena je bila desktriptivna (opisna) metoda dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo strokovne in znanstvene slovenske ter angleške literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem se zdravijo pacienti s sladkorno boleznijo. Rezultati ter razprava: Glede na analizo intervjujev so bile oblikovane štiri podkategorije, in sicer prisotnost zapletov, obvladovanje bolezni, počutje in občutki ter podpora. Ugotovljeno je bilo, da so pri večini pacientov prisotni zapleti sladkorne bolezni, ki se jih pacienti zavedajo, jih sprejemajo, prav tako se seznanjeni z načini obvladovanja sladkorne bolezni. Prisotni zapleti pa slabo vplivajo na življenje in počutje pacientov. Pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni predstavlja ustrezna podpora pacientom s sladkorno boleznijo s strani zdravstvenih delavcev in svojcev. Sklep: Zapleti sladkorne bolezni zmanjšujejo kakovost življenja in vplivajo na počutje pacientov, zato je zelo pomembno ustrezno preprečevanje in obvladovanje zapletov, in sicer s spremembo prehrane, telesno aktivnostjo, izvajanjem samokontrole in z opustitvijo slabih razvad.
Keywords: zapleti, kakovost življenja, obvladovanje, samokontrola, počutje.
Published: 24.07.2020; Views: 217; Downloads: 73
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica