1. Uporaba samoinjektorjev pri aplikaciji adrenalina ob anafilaktičnem šokuUrh Belšak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Anafilaksija je življenjsko ogrožajoče stanje, ki je posledica preobčutljivostne reakcije. Anafilaktična reakcija se lahko razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom (hrana, zdravila, piki os, sršenov, čebel, zdravila itd.). Anafilaksijo je težje prepoznati zunaj bolniškega okolja, zato se za paciente z visokim tveganjem priporoča uporaba adrenalinskih samoinjektorjev.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali in analizirali znanstveno literaturo o vrsti in uporabi samoinjektorjev adrenalina. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, SAGE in Cochrane Library. Pregled literature temelji na smernicah PRISMA.
Rezultati: V končni analizi smo opisali 9 raziskav. Ugotovili smo, da vključene raziskave dajejo prednost samoinjektorjem adrenalina, ki imajo primerno velikost, obliko, enostaven način prenašanja, enostavno upravljanje, jasnost navodil, vzdržljivost, omogočajo samozavestno uporabo in so varni.
Razprava in zaključek: Potrebno je oblikovati samoinjektorje adrenalina, ki bodo manjši, lažji in z inovativno obliko, da bo aplikacija adrenalina uspešna. Potrebno je ozaveščanje zdravstvenega osebja, pacientov in skrbnikov o pravilni uporabi.
Keywords: anafilaksija, adrenalin, samoinjektor adrenalina
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (913,87 KB) |
2. Dinamika vrednosti kapilarnega laktata pri srčnem zastoju v izvenbolnišničnem okoljuVitka Vujanović, 2025, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Temelj učinkovitega kardiopulmonalnega oživljanja je vzpostavitev čim boljše tkivne perfuzije. Namen študije je bil ugotoviti povezavo med kapilarnimi vrednosti laktata, začetnim ritmom in verjetnostjo ponovne vzpostavitve spontanega krvnega obtoka pri bolnikih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem.
Metode: V raziskavo smo vključili vse bolnike z netravmatskim srčnim zastojem izven bolnišnice, starejše od 18 let, ki jih je oživljala predbolnišnična ekipa nujne medicinske pomoči med aprilom 2020 in junijem 2021. Vzorci kapilarnega laktata so bili zbrani ob prihodu in v 10 minutih intervalih po prvi meritvi do trenutka vrnitve spontanega krvnega obtoka (ROSC) ali, v kolikor ROSC ni bil dosežen, v času razglasitve smrti na kraju dogodka.
Rezultati: V študijo je bilo vključeno 83 bolnikov. ROSC je bil dosežen pri 28 bolnikih (33,7 %), 21 jih je bilo sprejetih v bolnišnico (26,3 %), 6 (7,23 %) pa jih je bilo odpuščenih iz bolnišnice. Inicialne vrednosti kapilarnega laktata so bile značilno višje pri bolnikih z nešokabilnim ritmom v primerjavi s skupino s šokabilnim ritmom (9,19 ± 4,6 proti 6,43 ± 3,81; p = 0,037). Pomembna razlika med skupinama je obstajala tudi pri drugem vzorcu, vzetem 10 minut po začetni vrednosti, (10,03 ± 5,19 proti 5,18 ± 3,47; p = 0,019). Povprečne vrednosti kapilarnega laktata so bile višje v skupini z ROSC v primerjavi s skupino brez ROSC (11,10 ± 6,59 oziroma 6,77 ± 4,23; p = 0,047) in so sovpadale s povprečnim časom povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Zaključki: Začetne vrednosti kapilarnega laktata so pri bolnikiih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem (OHCA) statistično pomembno višje pri bolnikih z inicialnim nešokabilnim ritmom. Prav tako so povprečne vrednosti kapilarnega laktata višje pri bolnikih z ROSC ob času povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Keywords: kardipulmonalno oživljanje, izvenbolnišnični srčni zastoj, laktat, povrnitev spontanega krvnega obtoka
Published in DKUM: 21.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (2,28 MB) |
3. Vpliv izvedbe programa usposabljanja iz prve pomoči na znanje slovenskih policistov in njihovo odločitev za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorjaRok Janežič, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zahteva hitro ukrepanje očividcev. Policisti delo opravljajo med ljudmi, zato je pomembno, da imajo znanje za izvajanje TPO, ki ga pridobijo na internih programih usposabljanja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvazi eksperimentalno raziskavo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Primerjali smo še podatke pred in po usposabljanju.
Rezultati: Rezultati po usposabljanju kažejo statistično pomembno izboljšanje teoretičnega (Z = -15.974, p < 0,001) in praktičnega znanja (Z = -16.146, p < 0,001) ter izboljšanje samoocene znanja (Z = -13.271, p < 0,001). Poveča se delež policistov, ki bi izvajali TPO v službenem (Z = -6.000, p < 0,001) ali prostem času (Z = -6.067, p < 0,001), ter tistih, ki bi uporabili AED (Z = -7.835, p < 0,001). Statistično značilno se izboljša tudi dojemanje prve pomoči kot dolžnosti policista (-4.281, p < 0,001).
Razprava in zaključek: Ugotavljamo šibko predznanje in pomembno izboljšanje znanja po usposabljanju. Višja je tudi samoocena. Usposabljanje poveča delež policistov, ki bi izvajali TPO in uporabili AED. Poveča se delež policistov, ki prvo pomoč dojemajo kot dolžnost policista. Svetujemo nadaljnje raziskovanje ohranitve znanja skozi čas.
Keywords: policija, reanimacija, vadba, znanje, pripravljenost
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,53 MB) |
4. Dispečerska služba zdravstva in alergijske reakcije: analiza klicev na nujno medicinsko pomoč 112Tjaša Blatnik, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Akutna alergijska reakcija se pojavi hitro in ima različne stopnje resnosti. V primeru alergijskih reakcij izven bolnišničnega okolja je ravno zdravstveni dispečer tisti, ki zazna resnost stanja, aktivira ustrezno ekipo in poda navodila za oskrbo pacienta klicatelju do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči na kraj. Dispečerska služba zdravstva je ključni prvi člen v verigi delovanja nujne medicinske pomoči.
Metode: Izvedli smo sekundarno analizo dela podatkovne baze Dispečerske službe zdravstva. Uporabili smo podatke, ki se nanašajo na kartico Alergijske reakcije.
Rezultati: Analizirali smo 849 klicev na nujno medicinsko pomoč, povezanih z alergijsko reakcijo. V 97, 41 % (827/849) je bil pacient buden. Dihanje je bilo normalno v 74,68 %. Zabeležen je bil en srčni zastoj. Med vsemi klici je bilo zabeleženih 21,79 % (185/849) znanih alergikov. Namensko predpisano terapijo je pred prihodom reševalne ekipe uporabilo 31,33 % (266/849) pacientov. Glede na letni čas je najpogostejši alergen v zimskem času zdravilo, v poletnem času pa pik/ugriz. 9,23 % (30/325) intervencij rdeče prioritete je bilo aktiviranih v dveh minutah.
Razprava in zaključek: Hitro in pravilno prepoznavanje simptomov ter pravočasno ukrepanje sta ključnega pomena za preprečevanje resnih zapletov. Pomembno je, da so posamezniki z alergijami in njihovi svojci dobro seznanjeni z alergeni, kako se jim izogniti ter kaj storiti v primeru stika z njimi.
Keywords: dispečerska služba zdravstva, zdravstveni dispečer, alergijske reakcije
Published in DKUM: 20.08.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,63 MB) |
5. Perception of personal participation of the nurses in resuscitation procedures : a qualitative studyAnton Koželj, Maja Strauss, Vita Poštuvan, Anže Strauss Koželj, Matej Strnad, 2024, original scientific article Abstract: Background and Objectives: Resuscitation is one of the most stressful tasks in emergency medicine. The participation of nurses in this procedure can have specific effects on them. In this research, we wanted to find out what these effects are.
Materials and Methods: A qualitative approach by conducting semi-structured interviews was used, and a thematic data analysis of the recorded interviews was carried out. The collected data were transcribed verbatim, with no corrections to the audio recordings. The computer program ATLAS.ti 22 was used for the qualitative data analysis.
Results: Eleven male registered nurses were interviewed, with an average of 18.5 years of experience working in a prehospital environment (max. 32/min. 9). A total of 404 min of recordings were analyzed, and 789 codes were found, which were combined into 36 patterns and 11 themes. As the most stressful situations, the interviewees pointed out the resuscitation of a child, familiar persons, conflicts with the environment, conflicts within the resuscitation team, nonfunctioning or insufficient equipment, complications during resuscitation, and resuscitating a person only for training. As positive effects, the interviewees cited successful resuscitations or their awareness that, despite an unsuccessful resuscitation, they did everything they could.
Conclusions: Participation in these interventions has a specific positive or negative impact on the performers. The interviewees shared the opinion that they can cope effectively with the adverse or stressful effects of resuscitation. Yet, despite everything, they allow the possibility of subconscious influences of this intervention on themselves.
Keywords: resuscitation, personal experiences, paramedics, prehospital environment
Published in DKUM: 07.04.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (307,20 KB)
This document has many files! More... |
6. Perceptions of patient safety culture among triage nurses in the emergency department : a cross-sectional studyZvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, Jožica Černe Kolarič, Majda Pajnkihar, Matej Strnad, 2023, original scientific article Abstract: The patient safety culture is key to ensuring patient safety in healthcare organizations. The triage environment is inherently demanding for patient safety and is characterized by high stress, rapid decision-making, and quick action. In several countries, including Slovenia, there is a lack of studies on the patient safety culture among triage nurses. This study aimed to assess the perceptions of the patient safety culture among triage nurses. A cross-sectional survey design was used. The Emergency Medical Services-Safety Attitudes Questionnaire, distributed to triage nurses, was used to collect data. A total of 201 triage nurses participated in this study. The results revealed that the overall average perception of the patient safety culture was 57.27% (SD = 57.27), indicating that the perception of the patient safety culture among triage nurses in the emergency department was non-positive and requires improvement. “Job Satisfaction” received the highest score (63.18%; SD = 17.19), while “Working Conditions” received the lowest (49.91%; SD = 17.37). The perception of positive and negative safety culture responses was statistically significant for age (χ2 (3) = 17.750, p ≤ 0.001), education (χ2 (2) = 6.957, p = 0.031) and length of working experience (χ2 (3) = 8.875, p = 0.031). The findings emphasize the significance of improving the safety culture in relation to several areas of patient care during the triage process. This research serves as a crucial foundation for enhancing patient safety in triage, providing quality care, and reducing adverse events.
Keywords: triage, patient safety, perception, safety management, emergency medical services
Published in DKUM: 07.04.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (593,94 KB)
This document has many files! More... |
7. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Keywords: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (649,74 KB) |
8. Vpliv vitamina c na biološke označevalce okvare možganov pri bolnikih s povratkom spontanega krvnega obtoka po zunajbolnišničnem srčnem zastojuMatevž Privšek, 2025, doctoral dissertation Abstract: Preživetje z ugodnim nevrološkim izidom po zunajbolnišničnem srčnem zastoju (OHCA) ostaja izziv in je pogosto poslabšano zaradi poreanimacijskega sindroma (PCAS), ki obsega okvaro možganov in srca. Ta raziskava je preučila vpliv intravenskega dodajanja vitamina C, antioksidanta, za ublažitev PCAS, saj lahko izčrpane zaloge vitamina C pri kritično bolnih prispevajo k oksidativnemu stresu, ki je eden od mehanizmov PCAS.
Izvedli smo randomizirano, dvojno slepo raziskavo na odraslih preživelih po OHCA v terciarni bolnišnici. Udeleženci so prejeli 1,5 g vitamina C intravensko vsakih 12 ur v osmih odmerkih ali placebo, kot dodatek standardni oskrbi. Okvara možganov je bila primarno ocenjena s koncentracijo nevronsko-specifične enolaze (NSE), skupaj z drugimi kliničnimi izidi.
Rezultati so pokazali statistično neznačilno višjo koncentracijo NSE v skupini z vitaminom C (36,4 µg/L, placebo 34,9 µg/L, p > 0,05) in večjo pojavnost mioklonusa. Hkrati pa so imeli bolniki, ki so prejemali vitamin C, manj aritmij, srčnega popuščanja, manjšo potrebo po vazoaktivnih zdravilih, krajši čas zdravljenja in statistično značilno manjši porast vnetnih kazalcev (p = 0,02).
Zaključek: Raziskava je pokazala, da intravensko dodajanje vitamina C pri bolnikih po zunajbolnišničnem srčnem zastoju ni pomembno zmanjšalo okvare možganov, je pa prispevalo k izboljšanju vnetnih kazalcev in nekaterih srčnih izidov. Potrebne so nadaljnje raziskave za razjasnitev njegove potencialne vloge v poreanimacijski oskrbi.
Keywords: vitamin C, nevronsko-specifična enolaza, zunajbolnišnični srčni zastoj, povratek spontanega krvnega obtoka, preživetje
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,52 MB) |
9. Teoretično in praktično znanje pripadnikov vojaško zdravstvene enote in reševalcev v nujni medicinski pomoči iz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba aedAleksandra Pristovnik, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Vojaki in reševalci se pri delu na terenu precej pogosto srečujejo s pojavom srčnega zastoja v predbolnišničnem okolju. Zato je izjemnega pomena, da predstavniki VZE in reševalci NMP znajo prepoznati znake srčnega zastoja in poznajo temeljne postopke oživljanja, saj je hitrost odziva v teh trenutkih ključna. Dosledno izvajanje algoritma za oživljanje močno poveča možnosti preživetja pacienta.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologijo raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo preverjali teoretično znanje udeležencev, ter ocenjevalnim listom, ki je preverjal praktično znanje. Pri analizi smo oboje podatke medsebojno primerjali in izvedli opisno statistiko.
Rezultati: Ugotavljamo, da večina pripadnikov VZE in reševalcev NMP dobro pozna TPO in uporabo AED, saj so dosegali več kot 70 % točk. Praktično znanje reševalcev NMP je višje od teoretičnega znanja in boljše od znanja pripadnikov VZE. Večina udeležencev se ravna po smernicah Evropskega animacijskega sveta.
Razprava in zaključek: Korelacije med teoretičnim in praktičnim znanjem udeležencev ni bilo zaznati. Ugotavljamo, da pripadniki VZE potrebujejo dodatna usposabljanja na področju TPO in uporabe AED, saj njihovo znanje odstopa od znanja reševalcev NMP.
Keywords: vojaška zdravstvena enota, reševalci nujne medicinske pomoči, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 52
Full text (3,37 MB) |
10. Ovrednotenje vpliva mobilnega učenja z resno igro in igrifikacijo v procesu usvajanja temeljnih postopkov oživljanja odraslih osebNino Fijačko, 2025, doctoral dissertation Abstract: Zunajbolnišnični srčni zastoj vsako leto na svetovni ravni prizadene 3,7 milijona ljudi, v Evropi približno 300.000 ljudi in v Sloveniji približno 1.700 ljudi. Raziskave kažejo, da pravilno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe s strani laikov poveča možnosti za preživetje, vendar je stopnja izvajanja nizka, predvsem zaradi pomanjkanja znanja. Posledično Evropski reanimacijski svet predlaga uporabo naprednejših tehnologij, na primer mobilno učenje, in sicer kot podporo pri izobraževanju temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe za laike. V doktorski disertaciji smo z uporabo mešanih metod ovrednotili vpliv uporabe mobilnega učenja z resno igro MOBICPR na usvajanje kognitivnih, vedenjskih in motivacijskih učnih izidov ter na raven stresa pri posredovanju vsebin s področja temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe v domačem okolju. Na vzorcu 43 študentov zdravstvene nege smo z randomizirano raziskavo s kontrolno skupino deležne odložene obravnave potrdili, da dvotedensko mobilno učenje z resno igro MOBICPR v domačem okolju vpliva na usvajanje kognitivnih učnih izidov (t(41) = 1,717, p = 0,047), ne vpliva pa na usvajanje vedenjskih (t(41) = 1,313, p = 0,448) in motivacijskih (t(41) = 1,816, p = 0,394) učnih izidov. Slednje smo z uporabo vsebinske analize podatkov dodatno potrdili. Prav tako dvotedensko mobilno učenje z resno igro MOBICPR v domačem okolju ne vpliva na stopnjo stresa pred izvajanjem in po izvajanju temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe (U = 227,5; p = 0,465). Mobilno učenje predstavlja izobraževalno orodje, ki bi se lahko v prihodnje vključilo v tečaje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe, po opravljenih tečajih pa bi se lahko uporabljalo v domačem okolju za vzdrževanje in osvežitev znanja temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe.
Keywords: temeljni postopki oživljanja odrasle osebe, mobilno učenje, resna igra, učni izidi, laiki
Published in DKUM: 27.01.2025; Views: 0; Downloads: 54
Full text (4,49 MB) |
