Search the digital library catalog

Abstract: Pogosto varnost jemljemo kot samoumevno dobrino o kateri začnemo razmišljati šele takrat, ko jo izgubimo oziroma nam je omejena. Varnostni izzivi in varnostni dogodki so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse pogostejši. Če je v preteklosti veljajo, da se streljanja v šolah pojavljajo le v Združenih državah Amerike, kjer je orožje dosegljivo praktično vsem, se je to v zadnjem desetletju konkretno spremenilo. Kar nekaj amok dogodkov se je zgodilo tudi na območju Evrope. Šole so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem. Za naše vzgojno-izobraževalne zavode velja, da se v njih strokovni delavci pretežno poslužujejo mehkih veščin, ki so potrebne za preprečevanje nasilja in posledično amok dogodkov. Med te veščine uvrščamo predvsem preventivne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja ter pozitiven zgled strokovnih delavcev mladim. Pa vendar je področje nasilja izjemno široko in tako ga je potrebno tudi naslavljati. Pri tem mora veljati, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo in da je za uspešno omejevanje in morebitno reakcijo ob pojavu le tega, potrebna usklajenost na relaciji šola – starši ob podpori vseh zunanjih institucij, kot so policija, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in drugi. Velik delež vpliva na učence predstavlja tudi celotna družba, ki lahko s svojimi negativnimi zgledi in vplivi, posameznika potisne do tiste točke, ko je njegova negativna reakcija lahko tudi strelski pohod po šoli z namenom ubiti in raniti čim več ljudi brez obžalovanja. V takšnih primerih je izjemno pomembna dobra pripravljenost zaposlenih v šolah ter njihovo brezpogojno sodelovanje z ostalimi deležniki pri reševanju omenjene situacije. Za takšno sodelovanje so potrebna izobraževanja in skupna urjenja, potrebo po katerih izražajo tudi ravnatelji šol.
Keywords: nasilje, amok, vzgojno-izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 102; Downloads: 33
Full text (1,16 MB)

Abstract: Termoelektrarna Brestanica je po opravljenem celostnem energetskem pregledu družbe ugotovila, da je obstoječi kotel na energent zemeljski plin ali ekstra lahko kurilno olje moči 3,2 MW bil dotrajan, zastarel in z nizko energetsko učinkovitostjo. Prav tako je njegov vpliv na okolje bil prevelik, zaradi česar so bili primorani do konca leta 2019 opraviti sanacijo le tega. Tako so obstoječi kotel nadomestili z tremi novimi moči 600 kW (kondenzacijski kotel) in 2x 1400 kW (nizkotemperaturni kotel). V letu 2018 so stroški ogrevanja znašali 52.219,22 EUR, v primeru uporabe novih kotlov bi pa strošek znašal 40.640 EUR, kar predstavlja 11.579,07 EUR letnega prihranka. Vrednost investicije je znašala 879.628 EUR, kar pomeni, da bi se investicija povrnila v 75 letih. Investitor ima v prihodnosti, ko bo na podlagi dejanskih podatkov o porabi in stroških delovanja ogrevalnega sistema, namen natančneje izračunati prihranke, opraviti ponovno analizo, saj pričakuje, da bodo stroški ogrevanja na račun nove regulacije in krmiljenja še nižji od predvidenih, ki pa jih je trenutno nemogoče predvideti oz. oceniti.
Keywords: Termoelektrarna Brestanica, ogrevalni sistem, gospodarnost investicije
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 1036; Downloads: 119
Full text (926,29 KB)