Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Podeljena sposobnost biti stranka v sodnem postopku
Matej Šmigoc, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo preučuje vprašanja v zvezi z institutom podeljene sposobnosti biti stranka v sodnih postopkih, ki je sicer urejen v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 – v nadaljevanju: ZPP). Sodišču omogoča, da s pravnim učinkom v določeni pravdi, prizna lastnost stranke obliki združevanja, ki sicer nima sposobnosti biti stranka pred sodiščem. Ti subjekti, na podlagi podeljene sposobnosti biti stranka, v postopku pred sodiščem nastopajo kot tožeče, ali kot tožene stranke. Obliki združevanja to sposobnost podeli sodišče, pred katerim je postopek sprožen. Sposobnost biti stranka je ena od procesnih predpostavk, od katerih obstoja je odvisna dopustnost postopka pred sodiščem. Na procesne predpostavke pazi sodišče po uradni dolžnosti, ves čas postopka. Ko sodišče ugotovi, da določena oblika združevanja, ki želi nastopati pred sodiščem, nima sposobnosti biti stranka, mora presoditi, ali izpolnjuje glavne pogoje, da se ji ta sposobnost lahko podeli. Pri tem mora paziti predvsem na to, da bo mogoče v tem postopku sprejeto sodno odločbo, v morebitnem poznejšem izvršilnem postopku, tudi izvršiti. Namen instituta je varstvo pravic udeležencev pravnega prometa, ki se oblikam združevanja zagotavlja s tem, da se jim omogoča uveljavljanje njihovih pravic pred sodiščem, ostalim udeležencem pravnega prometa pa s tem, da pred sodiščem lahko uveljavljajo svoje pravice nasproti takšnim oblikam združevanja. Naloga sodišča pri tem je, da poskrbi, da bo to varstvo tudi učinkovito.
Keywords: Sposobnost biti stranka, pravna sposobnost, pravdna sposobnost, procesna sposobnost, podelitev sposobnosti biti stranka.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 4244; Downloads: 262
Full text (588,40 KB)

PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOV
Matej Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2031; Downloads: 430
Full text (1005,30 KB)

Search done in 0.06 sec.