Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na pripravo in izvedbo plesnih dejavnosti v skladu z didaktičnimi smernicami pristopa montessori. V teoretičnem delu smo raziskali pedagogiko montessori, ki spodbuja samostojno učenje in prilagojeno okolje za razvoj otrok ter vlogo plesa v predšolskem obdobju, ki krepi motorične, čustvene in socialne sposobnosti otrok. Poudarili smo ključne značilnosti montessori učnega pristopa ter cilje in metode plesnih dejavnosti v vrtcih. V empiričnem delu smo raziskali, kako lahko plesne dejavnosti integriramo v okolje montessori ter kakšni bodo odzivi otrok na te dejavnosti. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo praktičnega dela. Raziskovalni vzorec je zajemal neslučajnostno skupino otrok drugega starostnega obdobja (3–6 let), iz vrtca Hiša otrok montessori Maribor. Podatke smo zbrali preko načrtovanih plesnih dejavnosti, ki smo jih povezali s pedagogiko montessori in jih kvalitativno obdelali. Raziskava je pokazala, da so otroci med plesnimi dejavnostmi izražali visoko zanimanje, motivacijo, ustvarjalnost in samostojnost. Vzgojitelji so imeli ključno vlogo pri ustvarjanju optimalnega učnega okolja. Plesne dejavnosti so pozitivno vplivale na razvoj otrokove ustvarjalnosti, socialnih veščin ter na pozitivno doživljanje glasbe in gibanja. Ugotovili smo, da vključevanje plesnih dejavnosti v vrtce montessori pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok. Plesne dejavnosti se lahko redno vključujejo v dnevno rutino, saj izboljšujejo otrokovo doživljanje in izražanje skozi glasbo in gibanje. Ugotovitve naše raziskave odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave pri vključevanju plesa v pedagoški pristop montessori.
Keywords: plesna vzgoja, predšolski otroci, metoda montessori
Published in DKUM: 22.08.2024; Views: 92; Downloads: 34
Full text (811,28 KB)

Abstract: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Keywords: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 672; Downloads: 188
Full text (5,33 MB)