1. Testiranje sposobnosti razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih z uporabo digitalnega merskega pripomočka : diplomsko deloNuša Majcenovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je z uporabo digitalnega merskega pripomočka izmeriti sposobnost razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih, starih od štiri do šest let. Zanimalo nas je, kako uspešni bodo otroci na testu razlikovanja tonskih višin ter ali na to sposobnost pomembno vplivajo starost, spol, dodatno glasbeno udejstvovanje in ukvarjanje staršev z glasbo. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo, in sicer s pomočjo posebej zasnovanega digitalnega testa, ki so ga otroci izvedli na tabličnem računalniku, ter z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši. V sklopu analize podatkov smo izvedli Kruskal-Wallisov ter Mann-Whitneyjev preizkus razlik. Ugotovili smo, da je največ otrok uspešno razlikovalo med vsemi primeri tonskih višin. Poleg tega jim je manj težav predstavljalo razlikovanje med dvema enakima višinama kot pa med dvema različnima. Razlike med skupinami v starosti, spolu in dodatnem glasbenem udejstvovanju niso bile statistično značilne. Statistično značilne razlike pa so se pokazale med otroki, katerih starši se ukvarjajo z glasbo, in tistimi, katerih starši se ne.
Keywords: glasbene sposobnosti, razlikovanje tonskih višin, predšolski otrok, preverjanje glasbenih sposobnosti, digitalna tehnologija
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 28
 Full text (1,86 MB) |
2. Merjenje ritmičnih sposobnosti otrok v predšolskem obdobju s pomočjo digitalne tehnologije : diplomsko deloEva Trbuc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje uspešnost predšolskih otrok pri prepoznavanju ritmičnih vzorcev s pomočjo digitalne tehnologije in analizira dejavnike, ki vplivajo na njihovo uspešnost. V empiričnem delu je predstavljen digitalno zasnovan preizkus, pri katerem otroci prepoznavajo ritmične vzorce v štiričetrtinskem taktu, dolgem štiri dobe. Preizkus se izvaja na tabličnem računalniku, ki samodejno beleži rezultate. Ugotovitve kažejo na raznoliko uspešnost otrok pri nalogi, pri čemer so se kot uspešnejši izkazali tisti, ki redno sodelujejo pri glasbenih dejavnostih, kot so folklora, pevski zbor ali ples. Rezultati poudarjajo, da ritmične sposobnosti v predšolskem obdobju še intenzivno dozorevajo in da je njihov razvoj med posamezniki različen. Ključna ugotovitev diplomskega dela je, da zgodnja vključenost otrok v strukturirane glasbene dejavnosti in spodbudno glasbeno okolje pomembno prispevata k razvoju ritmičnih sposobnosti. Digitalna tehnologija se je pri tem izkazala kot učinkovit pripomoček za preverjanje ritmičnih sposobnosti, saj je povečala otrokovo motivacijo, izboljšala zbranost in omogočila standardizirano izvedbo preizkusa.
Keywords: predšolski otrok, ritem, ritmične sposobnosti, testiranje, digitalna tehnologija
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (735,35 KB) |
3. Kakovost vrtcev Montessori v Republiki Sloveniji pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloPetra Leber, 2025, master's thesis Abstract: Trenutna veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji otrokom s posebnimi potrebami ne omogoča usmerjanja v zasebne vrtce brez podeljene koncesije in tako zasebnim vrtcem onemogoča izvajanje programa za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vsi slovenski vrtci, ki izvajajo javno veljavne programe po posebnih pedagoških načelih montessori, delujejo kot zasebni vrtci, zato je posledično otrokom s posebnimi potrebami onemogočena vključitev v programe predšolske vzgoje po posebnih pedagoških načelih montessori. Da bi naslovili ta izziv, smo raziskali, ali zasebni vrtci montessori zagotavljajo kakovostno inkluzivno okolje za otroke s posebnimi potrebami. Raziskava je temeljila na strukturiranem opazovanju vsakodnevnih dejavnosti, rutine in socialnih interakcij med otroki, starimi od 3 do 6 let, ter na razgovorih s strokovnimi delavci. Ugotovitve kažejo, da vrtci montessori uspešno prilagajajo okolje individualnim potrebam otrok, kar potrjuje visoka ocena kakovosti prakse (6,6 od 7). To pomeni, da ti vrtci nudijo pomembne možnosti za vključevanje otrok s posebnimi potrebami in zagotavljajo podporno, vključujoče okolje, prilagojeno njihovim potrebam. Rezultati raziskave ponujajo temelje za nadaljnje usmeritve glede možnosti izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami tudi v vrtcih montessori.
Keywords: inkluzija, kakovost, otroci s posebnimi potrebami, montessori
Published in DKUM: 23.07.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,17 MB) |
4. Generativna umetna inteligenca v izobraževanju : Analiza stanja v primarnem, sekundarnem in terciarnem izobraževanjuMarta Licardo, Eva Kranjec, Alenka Lipovec, Kosta Dolenc, Barbara Arcet, Andrej Flogie, Darja Plavčak, Milena Ivanuš-Grmek, Barbara Bednjički Rošer, Barbara Sraka Petek, Maruša Laure, 2025 Abstract: Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično analizo stanja uporabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v izobraževanju v Sloveniji. Raziskava, strukturirana skozi enajst tematskih področij, zajema različne deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsebina ponuja poglobljen vpogled v vrste, pogostost in namene uporabe GEN-UI v osnovnih, srednjih šolah ter fakultetah. Obravnavani so izzivi, s katerimi se srečujejo deležniki pri uporabi GEN-UI, etična vprašanja ter pedagoške priložnosti, ki jih omogočajo orodja GEN-UI. Analizirane so tudi potrebe po usposabljanju, zaznane tehnične omejitve ter predlogi za optimizacijo uporabe GEN-UI v pedagoških procesih. Poseben poudarek je namenjen percepciji vpliva GEN-UI na različne vidike vzgojno-izobraževalnega dela, vključno z organizacijsko podporo, zaznanimi koristmi, uporabniško izkušnjo ter doživljanjem procesov učenja, poučevanja in vodenja ob uporabi GEN-UI. Monografija predstavlja pomemben znanstveni in strokovni doprinos k področju edukacijskih ved ter nudi dragocene usmeritve za oblikovanje strateških politik in odločitev na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnosti.
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (5,28 MB)
This document has many files! More... |
5. Vloga povratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu : diplomsko deloKarin Ribič, Nika Rudolf, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vloga poratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplonske naloge je spremljati odzive otrok med izvedbo plesnih dejavnosti glede na prejete tipe povratnih informacij. V diplomskem delu smo najprej skozi teorijo preučili plesno vzgojo, načrtovanje plesnih dejavnosti v vrtcu, učinek plesa na otroka in povratne informacije na podlagi strategij razvijajočega mišljenja. Nato smo dejavnosti izvedli v dveh različnih vrtčevskih skupinah. V vsaki skupini smo otrokom sproti podajali različni tip povratnih informacij, ki smo jih oblikovali na podlagi teoretičnih izhodišč oz. strategij za razvoj razvijajočega mišljenja pri predšolskem otroku.
Keywords: predšolski otrok, plesne dejavnosti, povratne informacije, odziv otrok
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 63
Full text (1,10 MB) |
6. Plesne dejavnosti v vrtcih montessori : diplomsko deloValentina Novak, Zala Vogrinec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na pripravo in izvedbo plesnih dejavnosti v skladu z didaktičnimi smernicami pristopa montessori. V teoretičnem delu smo raziskali pedagogiko montessori, ki spodbuja samostojno učenje in prilagojeno okolje za razvoj otrok ter vlogo plesa v predšolskem obdobju, ki krepi motorične, čustvene in socialne sposobnosti otrok. Poudarili smo ključne značilnosti montessori učnega pristopa ter cilje in metode plesnih dejavnosti v vrtcih. V empiričnem delu smo raziskali, kako lahko plesne dejavnosti integriramo v okolje montessori ter kakšni bodo odzivi otrok na te dejavnosti. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo praktičnega dela. Raziskovalni vzorec je zajemal neslučajnostno skupino otrok drugega starostnega obdobja (3–6 let), iz vrtca Hiša otrok montessori Maribor. Podatke smo zbrali preko načrtovanih plesnih dejavnosti, ki smo jih povezali s pedagogiko montessori in jih kvalitativno obdelali. Raziskava je pokazala, da so otroci med plesnimi dejavnostmi izražali visoko zanimanje, motivacijo, ustvarjalnost in samostojnost. Vzgojitelji so imeli ključno vlogo pri ustvarjanju optimalnega učnega okolja. Plesne dejavnosti so pozitivno vplivale na razvoj otrokove ustvarjalnosti, socialnih veščin ter na pozitivno doživljanje glasbe in gibanja. Ugotovili smo, da vključevanje plesnih dejavnosti v vrtce montessori pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok. Plesne dejavnosti se lahko redno vključujejo v dnevno rutino, saj izboljšujejo otrokovo doživljanje in izražanje skozi glasbo in gibanje. Ugotovitve naše raziskave odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave pri vključevanju plesa v pedagoški pristop montessori.
Keywords: plesna vzgoja, predšolski otroci, metoda montessori
Published in DKUM: 22.08.2024; Views: 92; Downloads: 70
Full text (811,28 KB) |
7. Stimulating the development of rhythmic abilities in preschool children in Montessori kindergartens with music‑movement activities : a quasi-experimental studyMaruša Laure, Katarina Habe, 2023, original scientific article Abstract: This article examines the effects of Montessori music-movement activities on the development of the rhythmic abilities of 59 children from Montessori preschools, aged between 3 and 6 years. Children were deployed into two experimental groups (EG 1 (n = 20) & EG 2 (n = 22)) and a control group (CG) (n = 17). Our intervention consisted of introducing 15 to 20 min of unstructured movement time, either accompanied by a piano (EG 1) or recording (EG 2), three times a week for four months, whereas the control group carried on the usual Montessori program. We used a quasi-experimental nonequivalent groups design with pretest-posttest. Three tests for measuring rhythmic abilities were used: auditory discrimination of the rhythmic patterns, imitation of spoken rhythmic phrases, and determining the synchronization of movement with the rhythm of the music. The interventions had a positive effect on the development of the rhythmic abilities of children included in the study. The most significant effect was noticed in EG 1, while no effect of non-activity was detected in the control group.
Keywords: rhythmic abilities, music and movement, Montessori, preschool
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 288; Downloads: 31
Full text (676,96 KB)
This document has many files! More... |
8. Vloga glasbe in načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcih montessori : doktorska disertacijaMaruša Laure, 2023, doctoral dissertation Abstract: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave.
V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe.
Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Keywords: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 672; Downloads: 347
Full text (5,33 MB) |
9. Glasba in gibanje: razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok v vrtcih montessoriMaruša Laure, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali področje razvoja glasbenih sposobnosti s poudarkom na ritmičnih sposobnostih v povezavi z glasbenimi dejavnostmi in izhodiščem pedagoškega koncepta montessori. Želeli smo proučiti učinek glasbeno-gibalnih dejavnosti po konceptu pedagogike montessori na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok iz vrtca montessori. Na podlagi relevantne literature s področja gibanja ob glasbi po konceptu pedagogike montessori smo oblikovali dva eksperimentalna programa. Zanimalo nas je, kakšen bo učinek teh programov in ali bodo otroci teh dveh eksperimentalnih skupin bolje razvili ritmične sposobnosti kot kontrolna skupina ter kakšne bodo razlike med napredki skupin. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec 59 predšolskih otrok druge starostne skupine iz treh enot vrtca montessori iz osrednjeslovenske regije ter za potrebe raziskave prilagodili tri teste ritmičnih sposobnosti, ki smo jih povzeli po že oblikovanih testih. Najprej smo s testiranjem razvitosti ritmičnih sposobnosti v začetnem stanju ugotovili, da med skupinami ni statistično pomembnih razlik, nato sta obe eksperimentalni skupini tri mesece po trikrat tedensko izvajali eksperimentalna programa. Po koncu eksperimenta smo ponovili testiranje in zaznali statistično pomembne razlike med skupinami v razvitosti ritmičnih sposobnosti. Izvajanje obeh eksperimentalnih programov je imelo pozitiven učinek na razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok; največji učinek smo opazili pri eksperimentalni skupini 1, pri kontrolni skupini pa učinka neaktivnosti nismo zaznali.
Keywords: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, glasbeno-gibalne dejavnosti, pedagogika montessori
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 1309; Downloads: 338
Full text (1,99 MB) |
