| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PATRONATSKA IZJAVA
Martina Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: V gospodarskem poslovanju vsakodnevno prihaja do poslovnih razmerij, v katerih pogodbene stranke ne izpolnijo obveznosti istočasno. Pogodbena stranka, ki jih izpolni prva, želi določeno zagotovilo oz. zavarovanje, da bo svojo obveznost pravočasno izpolnila tudi druga pogodbena stranka. Tveganje za neizpolnitev oz. zamudo se poveča v gospodarsko negotovih časih. Takrat se poveča uporaba institutov zavarovanja obveznosti, ki jih ustanovijo dolžniki sami ali pa jih zanje ustanovi nekdo tretji. Za primere, ko dolžniki niso sposobni sami ustanoviti ustreznega zavarovanja, hkrati pa nekdo tretji ni pripravljen ustanoviti zakonsko urejenega zavarovanja (npr. poroštvo ali hipoteko), je poslovna praksa ustvarila avtonomni institut zavarovanja obveznosti patronatsko izjavo (letter of comfort, Patronatserklärung). Pod pojmom patronatska izjava razumemo veliko število raznovrstnih izjav, ki segajo od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Patronatske izjave se večinoma uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe iz različnih razlogov (koncernske interne omejitve, omejena izpostavljenost do bank) ne morejo ali ne želijo ustanoviti zakonsko urejenega zavarovanja, želijo pa izkazati določeno podporo odvisni družbi, da lahko ta sklene pravni posel. Vsebine posameznih patronatskih izjav se med seboj precej razlikujejo. Vendar pa jih lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravne zaveze. Za patrona ne predstavljajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oz. ugled. Druga skupina pa so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Patron lahko z zavezujočo patronatsko izjavo sprejme različne zaveze. V praksi so najpogosteje kot zavezujoče patronatske izjave opredeljene izjave, v katerih se patron zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla v stanju izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oz. kršitve obveznosti. V poslovni praksi pogosto srečamo kombinacijo zavezujočih in nezavezujočih patronatskih izjav. Tako npr. patron izjavi, da nima namena zmanjšati udeležbe v odvisni družbi (nezavezujoča patronatska izjava) in da bo v času trajanja razmerja skrbel za to, da bo odvisna družba v stanju izpolniti svoje obveznosti do upnika iz temeljnega posla (zavezujoča patronatska izjava). Obveznosti in pravna narava patronatskih izjav so pogosto predmet sodnih postopkov. Analiza sodne prakse kaže, da sodišča germanskega pravnega sistema pogosteje opredelijo patronatsko izjavo kot zavezujočo kot sodišča common law sistema. Oba pravna sistema pa jasno opredeljujeta, da gre pri patronatski izjavi za samostojen pravni institut lastne vrste, ki je lahko le podoben obstoječim institutom zavarovanja.
Keywords: patronatska izjava, patron, dolžnik, upnik, zavezujoča patronatska izjava, nezavezujoča patronatska izjava, osebno zavarovanje, poroštvo, odškodninska odgovornost, moralna zaveza, pravna zaveza
Published: 15.09.2016; Views: 2361; Downloads: 198
.pdf Full text (964,21 KB)

2.
Connection between the originality level of pupils' visual expression in visual arts lessons and their level of tolerance for diversity
Miroslav Huzjak, Martina Krajnc, 2017, original scientific article

Abstract: The aim of this research was to examine the connection between the originality level in children's expression during visual art lessons and their level of tolerance for difference. The participants comprised primary school pupils from grades one, two and three, a total of 110. It was confirmed that there was a statistically significant difference between the pupils who had an introduction to the lesson using the didactic model of visual problem-based teaching and those who had not. Learning and setting art terminology, the analysis of motifs and explanation, as well as demonstration of art techniques resulted in a higher level of creativity in visual performance, as well as a higher level of tolerance. It can be concluded that, with the proper choice of didactic models in teaching the visual arts, a wide range of pupil attitudes and beliefs can be improved.
Keywords: visual art, didactics, tolerance, originality, strereotype, children's drawing
Published: 16.11.2017; Views: 284; Downloads: 181
.pdf Full text (684,96 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica