| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko delo
Martina Dobaj Gomboc, 2022, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Keywords: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Published in DKUM: 08.08.2022; Views: 575; Downloads: 52
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj Gomboc, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Keywords: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Published in DKUM: 13.03.2017; Views: 2763; Downloads: 123
.pdf Full text (769,08 KB)

Search done in 4.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica