1. Suckling behaviour of piglets affected by body weight and sexMartina Dobaj Gomboc, Janko Skok, Dejan Škorjanc, Maja Prevolnik Povše, 2023, original scientific article Abstract: Piglet suckling behaviour has been extensively studied, but surprisingly, there are not many studies that specifically consider body weight and sex in this context. These two basic individual characteristics have been considered more as supporting data but not as main factors. Therefore, the objective of the present research was to examine the effect body weight on suckling behaviour of piglets during lactation separately by sex. The study comprised 14 litters with a total of 158 piglets (85 male, 73 female, litter size 6−15 piglets). Suckling behaviour was described in terms of suckling position (the teat at which the piglet suckled during suckling), suckling territory (the range two outermost suckling positions of the piglet encompasses) and suckling
stability (the tendency to suckle successively at the same position), and was observed in six periods: 0−3, 4−7, 8−10, 11−14, 15−21 and 22−32 days of age. In each period, piglets were also weighed. The udder was divided into three areas: anterior (1st-2nd teat pair), middle (3rd-5th teat pair) and posterior (6th-8th teat pair). Body weight affected suckling behaviour differently in male and female piglets (i.e., all traits in females, suckling stability only in males). The relative body weight of females decreased significantly from the anterior towards the posterior part. Heavy females (but not males) suckled considerably more frequently on the anterior area. Heavier piglets (male and female) established more stable suckling order. Suckling territory of males was quite large, but did not differ among body weight classes. Interestingly, light females visited significantly larger suckling territory than heavy females. The present results fill a gap in the otherwise broad knowledge of pig suckling behaviour, which is of great importance for litter management during lactation, especially when cross-fostering is implemented. In this context, knowledge of the detailed role of sex and body weight is of particular importance because breeders rely mainly on basic body traits when managing litters.
Keywords: pig, lactation, body weight, sex, suckling position, suckling stability, suckling territory
Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Link to file |
2. Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko deloMartina Dobaj Gomboc, 2022, master's thesis Abstract: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Keywords: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Published in DKUM: 08.08.2022; Views: 662; Downloads: 82
 Full text (1,07 MB) |
3. Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršutaMartina Dobaj Gomboc, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Keywords: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Published in DKUM: 13.03.2017; Views: 2894; Downloads: 130
Full text (769,08 KB) |
