1. Stereotipi in predsodki, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi motnjami : diplomsko deloAndrejka Pek, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali stereotipe in predsodke, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi ovirami. V teoretičnem delu smo opisali vrste senzornih motenj pri gluhih in naglušnih otrocih, slepih in slabovidnih otrocih ter gibalno oviranih otrocih. Predstavili smo podatke, koliko otrok z omenjenimi motnjami je vključenih v posamezno obliko izobraževanja v Sloveniji, ter analizirali različne možnosti, ki so na voljo v podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kako starši otrok s posebnimi potrebami zaznavajo stereotipe in predsodke. V vzorec smo vključili samo starše otrok s senzornimi ali gibalnimi ovirami. Rezultati so pokazali, da sicer ni statistično značilnih razlik pri posameznih zaznanih stereotipih in predsodkih, se pa kažejo nekatere razlike med senzornimi in gibalnimi motnjami pri zaznavi stereotipov in predsodkov. Največ predsodkov se kaže v družbenem okolju. Pri stereotipih pa najpogosteje zaznamo prepričanje, da otroci s posebnimi potrebami težko navezujejo nove stike, potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in da so pričakovanja do otroka s posebnimi potrebami nižja.
Keywords: starši, stereotipi, predsodki, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci.
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (1,59 MB) |
2. Generativna umetna inteligenca v izobraževanju : Analiza stanja v primarnem, sekundarnem in terciarnem izobraževanjuMarta Licardo, Eva Kranjec, Alenka Lipovec, Kosta Dolenc, Barbara Arcet, Andrej Flogie, Darja Plavčak, Milena Ivanuš-Grmek, Barbara Bednjički Rošer, Barbara Sraka Petek, Maruša Laure, 2025 Abstract: Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično analizo stanja uporabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v izobraževanju v Sloveniji. Raziskava, strukturirana skozi enajst tematskih področij, zajema različne deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsebina ponuja poglobljen vpogled v vrste, pogostost in namene uporabe GEN-UI v osnovnih, srednjih šolah ter fakultetah. Obravnavani so izzivi, s katerimi se srečujejo deležniki pri uporabi GEN-UI, etična vprašanja ter pedagoške priložnosti, ki jih omogočajo orodja GEN-UI. Analizirane so tudi potrebe po usposabljanju, zaznane tehnične omejitve ter predlogi za optimizacijo uporabe GEN-UI v pedagoških procesih. Poseben poudarek je namenjen percepciji vpliva GEN-UI na različne vidike vzgojno-izobraževalnega dela, vključno z organizacijsko podporo, zaznanimi koristmi, uporabniško izkušnjo ter doživljanjem procesov učenja, poučevanja in vodenja ob uporabi GEN-UI. Monografija predstavlja pomemben znanstveni in strokovni doprinos k področju edukacijskih ved ter nudi dragocene usmeritve za oblikovanje strateških politik in odločitev na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnosti.
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (5,28 MB)
This document has many files! More... |
3. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Abstract: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Keywords: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 76
Full text (92,88 MB)
This document has many files! More... |
4. Dejavnosti za področje družba, ki vključujejo razvijanje algoritmičnega mišljenja predšolskih otrok, ter priprava priročnika za vzgojitelje : diplomsko deloAna Bajc, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili algoritmično mišljenje in razvoj algoritmičnega mišljenja pri predšolskih otrocih. Algoritmično mišljenje je ena izmed ključnih veščin, ki jih potrebujemo v današnjem digitalnem svetu. Je mišljenje, pri katerem izbrani problem razčlenimo na manjše dele ter ga sistematično in načrtno rešujemo. Algoritmično mišljenje predšolskih otrok lahko razvijamo preko dejavnosti z in brez uporabe digitalne tehnologije. Diplomsko delo je nastalo v času trajanja mednarodnega Erasmus projekta Algolittle, v katerem je bil eden od ciljev priprava aktivnosti za razvijanje algoritmičnega učenja. V praktično empiričnem delu diplomskemu delo smo zbrali učne priprave študentov iz različnih področij dejavnosti, ki smo jih analizirali po posameznih kriterijih in jih bomo kasneje uredili v priročniku. Rezultati so pokazali, da je večina učnih priprav vsebovala ustrezno vizualno didaktično gradivo za izvedbo dejavnosti, opisi metodičnih postopkov so bili pri večini priprav delno ustrezni, večina priprav je vsebovala ustrezne didaktične cilje, kar velja za priprave iz področij dejavnosti in za medpodročne priprave. Iz rezultatov je razvidno, da študenti potrebujejo več znanj pri zapisih didaktičnih
dejavnosti, hkrati pa smo prikazali, da je tudi v predšolskem obdobju mogoče razvijati algoritmično mišljenje z in brez tehnologije in zakaj je to pomembno.
Keywords: algoritmično mišljenje, predšolska vzgoja, priročnik, družboslovje, dejavnosti za otroke
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (2,40 MB) |
5. How do specific conditions shape values of undergraduate early childhood education students in Slovenia?Marta Licardo, 2021, original scientific article Abstract: The purpose of the study is to examine the early childhood education students’ values and what are the differences in the students’ values in specific conditions related to social environment. The values of undergraduate students who study early childhood education are very important for professional development and practice. The purpose of this study is to determine, if their values change during their study programme; which values are more important to the students; and what are the differences in the students’ values in terms of the type of study (full time/part time), years of study, age, work experience and work status. Results indicate that employed students have higher scores on other-centred values than unemployed students, older students express more others-centred values than younger students, while in self-centred values there are no age differences. Students who have more work experience express more others-centred values and students who study longer express more others-centred values than fresh students, while in self-centred values differences by years of study do not occur. These results reveal important changes in the hierarchy of values related to measured variables and interplay between various conditions.
Keywords: preschool education, higher education, values, ECE students, ecological conditions, age
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (163,71 KB)
This document has many files! More... |
6. |
7. Teaching social sciences in ECE : exploring correlations with creativity and algorithmic thinkingMarta Licardo, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Teaching social sciences in early childhood education context is demanding and little research has been done related to competences that support the high-quality teaching in social studies. The purpose of this study is to examine specific concepts to better understand possible implications of these concepts in teaching social sciences in early childhood education. Future teachers, students of preschool education (N=31), reported the highest mean values for teamwork, following social sciences teaching skills, creative self-assessment, and algorithmic thinking teaching skills. Students feel most competent in teaching life skills and slightly less competent in teaching social studies, presumably of its complexity. The analysis of correlations between all four concepts revealed that students who report higher creativity, report higher teamwork skills and higher algorithmic thinking teaching skills. The results are important for supporting the students in creativity during their undergraduate study and in learning how to teach social sciences in early childhood education.
Keywords: social sciences, early childhood education, algorithmic thinking, teamwork, creativity
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 194; Downloads: 5
Full text (501,50 KB)
This document has many files! More... |
8. Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko deloNastja Pirtovšek, 2024, master's thesis Abstract: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Keywords: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 451; Downloads: 82
Full text (1,16 MB) |
9. MEDGENERACIJSKO UČENJE IN SODELOVANJE V PREDŠOLSKI VZGOJIMarjana Šnajder, 2016, undergraduate thesis Abstract: Medgeneracijsko učenje zajema vse načine učenja med različnimi generacijami, ki lahko potekajo na formalen in neformalen način in sta zasnovana na prepričanju, da lahko organizirane dejavnosti povežejo mlajše in starejše generacije. Velik pomen medgeneracijskemu sodelovanju v razvoju predšolskih otrok namenjajo postmodernistični koncepti predšolske vzgoje, ki poudarjajo pomen sodelovanja vrtca z okoljem. Življenje in delo vrtca se prepletata z družinskim in širšim okoljem. V empiričnem delu je raziskano, kakšno je medgeneracijsko sodelovanje in učenje v slovenskih vrtcih, kako pogosto se izvaja, kateri vrtci ga najpogosteje izvajajo in kakšni so učinki na motivacijo za učenje otrok in na razvoj socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 90 strokovnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Raziskava je potrdila, da medgeneracijske dejavnosti najpogosteje izvajajo strokovne delavke z višjo in visoko izobrazbo, pogosteje so to pomočnice vzgojiteljic kot vzgojiteljice v starostni skupini od 36 do 40 let. Najpogosteje se medgeneracijske dejavnosti izvajajo v primestnih vrtcih. Dejavnosti se v večini vrtcev izvajajo nekajkrat letno v obliki prireditev, delavnic, lutkovnih predstav. Rezultati kažejo, da medgeneracijske dejavnosti in aktivnosti izboljšajo razvoj socialnih veščin in motivacijo za učenje v 1. in 2. starostnem obdobju. Strokovni delavci ocenjujejo, da medgeneracijske dejavnosti spodbujajo razvoj socialnih veščin in predstavljajo močno orodje pri povečanju motivacije za učenje. Otroci pri medgeneracijskih dejavnosti kažejo kompleksnejša čustva, razvijajo svoj odnos do starejše generacije in se učijo izražanja skupaj z njimi. Rezultati so pokazali, da ima medgeneracijsko sodelovanje pomembno vlogo pri razvoju otrok in bi ga bilo smiselno večkrat vključiti v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
Keywords: medgeneracijsko učenje, medgeneracijsko sodelovanje, motivacija, učenje, socialni odnosi, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 485; Downloads: 65
Full text (1,13 MB) |
10. Lutke in lutkovna predstava O povodnem možu : diplomsko deloŠpela Fajfar, Sara Rojs, 2023, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene lutke (zgodovina, vrste lutk, učenje z lutko v predšolskem obdobju in načini dela z lutko v vrtcu). V praktičnem delu naloge je predstavljeno, kako lahko z dramsko umetnostjo integriramo področje družbe. Opisali smo načrtovanje, izvedbo in evalvacijo priprave za projektno delo v predšolskem obdobju. Cilji, ki smo jih dosegli, so, da otrok spozna različne lutke, da razvija veselje in pozitiven odnos do lutk, da si ogleda lutkovno predstavo O povodnem možu in spozna pomen vrednot, vezanih na družino, materialne dobrine in ljubezen. Ocenjujemo, da smo izvedli kakovostno lutkovno predstavo, ker smo pri končni evalvaciji opazili, da so otroci nadgradili svoje znanje o temah iz vsakdanjega življenja. Otroci so se v projektnem delu naučili tudi osnovnega bontona na lutkovni predstavi, spoznali novo ljudsko pravljico O povodnem možu, prikazano z dvodimenzionalnimi senčnimi in tridimenzionalnimi lutkami na palici, otroci so rokovali z različnimi lutkami in izdelali svoje lutke ter izdelali gledališče-akvarij. Otroci so s pogovorom o ljubezni, družini in materialnih dobrinah nadgradili svoje znanje o teh temah s področja družboslovja.
Keywords: lutke, družina, ljubezen, materialne dobrine
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 447; Downloads: 79
Full text (2,96 MB) |
