| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
VPLIV POSPEŠENEGA STARANJA NA TOPLOTNO IZOLACIJSKE LASTNOSTI PLOŠČ IZ EKSPANIRANEGA IN EKSTRUDIRANEGA POLISTIRENA
Marko Osovnikar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nekatere fizikalne lastnosti toplotnoizolacijskih plošč EPS in XPS. Cilj raziskave je, da z metodo pospešenega staranja, ki bo obsegala cikliranje v klimatski komori – 30 ciklov pri temperaturi od -20 °C do 40 °C ter nasičeni relativni vlagi, primerjamo vrednost toplotne prevodnosti pred in po cikliranju. Namen raziskave je ugotoviti kolikšna je sprememba vrednosti toplotne prevodnosti med novimi proizvodi iz EPS in staranimi. Če se vrednost toplotne prevodnosti s staranjem poveča, to v gradbeni praksi pomeni zmanjšanje toplotne učinkovitosti gradbene konstrukcije. Na EPS in XPS vzorcih smo opazovali mikrostrukturo in makrostrukturo vzorcev ter določali njihovo vodovpojnost.
Keywords: gradbeni materiali, polistiren, toplotna prevodnost, staranje materiala, toplotnoizolacijski materiali
Published in DKUM: 22.08.2014; Views: 2088; Downloads: 261
.pdf Full text (6,77 MB)

3.
Testiranje ultrazvočnega sistema na pršilniku za trajne nasade
Marko Osovnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo izvajali poskus, v katerem smo testirali delovanje ultrazvočnega sistema na pršilniku za trajne nasade. Poskus smo izvedli na jablanah poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, v letu 2010. V poskus je bil vključen štiriletni jablanov nasad dreves ’Gala’. Meritve smo izvajali v dveh ločenih poskusih z istim pršilnikom in sicer: v kontroliranem načinu (KN) brez uporabe ultrazvočnih senzorjev in v avtomatiziranem načinu (AN) z ultrazvočnimi senzorji. Nanos škropiva smo izmerili s pomočjo WSP lističev, ki so občutljivi na vodo. V poskus je bilo zajetih pet dreves in trije meddrevesni prostori za analizo in nanos škropiva. Na posameznem drevesu smo obravnavali devet območij, v praznih prostorih med drevesi pa tri območja. Pri kontroliranem načinu pršenja je bilo v povprečju s škropivom prekrite 12 % ciljne površine. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 74 na cm². Pri avtomatiziranem načinu pršenja je bilo v povprečju s škropivom prekrite 14 % ciljne površine. Posamezne obravnavane krošnje dreves je zadelo povprečno 86 kapljic škropiva na cm². Ugotovitve kažejo, da med preizkušenima načinoma ni bistvene razlike v nanosu škropiva na posamezne dele drevesa, vendar je izmerjen 20,2 % prihranek škropiva, s tem pa so sorazmerno zmanjšani drifti v okolje.
Keywords: Pršilnik, ultrazvok, algoritem, porazdelitev škropiv za sadovnjak.
Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 1886; Downloads: 139
.pdf Full text (6,70 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica