| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
Dinamična robustnost in prehod v staranje v omrežjih sklopljenih oscilatorjev : magistrsko delo
Uroš Barać, 2023, master's thesis

Abstract: Biološka omrežja so v splošnem odporna na okvare posameznih enot, toda v vsakem omrežju obstaja prelomna točka, pri kateri se sposobnost delovanja poslabša do neuporabnosti. To se lahko kaže kot bolezen ali izguba funkcije, kar je pogosto težko odpraviti. Iz tega razloga je pomembno preučevati pojave takih kolektivnih okvar, ki sledijo postopni disfunkciji posameznih gradnikov, da bi lahko sprejeli ukrepe za njihovo preprečitev. Na področju dinamičnih sistemov se tovrstni prehodi imenujejo prehod v staranje (ang. aging transition). Temu pojavu se posvetimo tudi v tej magistrski nalogi in najprej prikažemo koncept prehoda v staranje v omrežjih globalno sklopljenih in homogenih oscilatorjev z limitnim ciklom, pri katerih dinamiko posameznih oscilatorjev določa Poincaréjev oscilator. Pokažemo, da se prehodi v staranje v takih omrežjih obnašajo dokaj predvidljivo ter da imata jakost sklopitve in oddaljenost od točke bifurkacije monotono vlogo pri dinamični robustnosti sistema. Nato se osredotočimo na preučevanje kolektivnih okvar v biološko bolj realističnih omrežjih, ki sestojijo iz povezanih ekscitabilnih enot, interakcije med njimi pa izkazujejo lastnosti kompleksnega omrežja. Le-to je heterogeno in ima visoko modularnost in lastnosti mrež malega sveta. Dinamiko posameznih ekscitabilnih elementov določa paradigmatski model FitzHugh-Nagumo, ki se pogosto uporablja za simulacije dinamike električno ekscitabilnih celic. Kot dejavnike za kolektivno odpoved obravnavamo jakost sklopitve, razdaljo od točke bifurkacije in poleg tega še različne strategije staranja. Ugotovimo, da pri srednjih jakostih sklopitve omrežje ostane globalno aktivno najdlje, kadar se v omrežju najprej deaktivirajo vozli z velikim številom povezav. To se dobro ujema s predhodno objavljenimi rezultati. Ti so pokazali, da so lahko, predvsem pri šibki sklopitvi, omrežja oscilatorjev zelo občutljiva na ciljno deaktivacijo vozlov z majhnim številom povezav. Toda naše podrobne analize pokažejo, da najučinkovitejša strategija za doseganje kolektivne odpovedi ni le nemonotono odvisna od jakosti sklopitve, temveč je odvisna od sovisnega vpliva jakosti sklopitve in oddaljenosti točke bifurkacije, ki kroji raven stabilnosti oscilatornega režima. V magistrski nalogi tako podamo celovit opis dejavnikov kolektivne odpovedi v ekscitabilnih omrežjih, kar vodi do globljega razumevanja okvar v takih sistemih.
Keywords: prehod v staranje, oscilatorji z limitnim ciklom, ekscitabilni oscilatorji, kompleksno omrežje, bifurkacija, globalna aktivnost.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 333; Downloads: 10
.pdf Full text (2,84 MB)

3.
Naravoslovni eksperimenti za predšolske otroke: primerjava izvajanja v živo in prikazovanje posnetkov : diplomsko delo
Luka Fendre, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zgodnje uvajanje naravoslovja v predšolskem obdobju je zelo pomembno, tako smo v našem delu raziskali in predstavili pomen naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci že od samega začetka odkrivajo svojo okolico, ki jo opazujejo, preizkušajo in razmišljajo o pojavih, ki se dogajajo okoli njih. Otroci v predšolskem obdobju so kot »gobe« in srkajo veliko znanja, a je pomembno, da strokovni delavci in starši otrokom ponudimo, da lahko raziskujejo in razvijajo svoje sposobnosti. Preko raziskovanja smo v svojem delu raziskali in predstavili zgodnje uvajanje naravoslovja v predšolskem obdobju, kako eksperimenti vzpodbujajo zanimanje za naravosloven dejavnosti in primerjavo med izvajanjem dejavnosti v živo in preko posnetka. Sama raziskava, ki smo jo izvedli, se je navezovala na zadnjo točko v prejšnjem stavku in v raziskavi je sodelovalo 21 otrok iz Vrtca Pikapolonica enota Osnove šole Bistrica ob Sotli. Med njimi je bilo 13 dečkov in 8 deklic. Preko anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako všečne so bile otrokom dejavnosti iz naravoslovja, konkretno eksperimenti, ter predvsem, kakšna je razlika, če jim te dejavnosti predstavimo v živo ali preko videoposnetka. Ugotovili smo, da imajo otroci izredno radi naravoslovne eksperimente in da jih raje spremljajo v živo kot pa preko video posnetkov.
Keywords: Naravoslovje, eksperimenti, videoposnetki, predšolski otroci, fizika
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 682; Downloads: 57
.pdf Full text (1,77 MB)

4.
Prepletanje osnovnih področij kurikuluma z astronomskimi dejavnostmi v vrtcu: predstavitev aktivnosti in konkretnih primerov : diplomsko delo
Laura Jambrović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opišemo različne dejavnosti in konkretne primere s področja astronomije, primerne za predšolske otroke, ki se prepletajo z osnovnimi področji kurikuluma. Na podlagi obstoječih virov in strokovne literature hkrati preučimo vsebine s področja astronomije, zlasti področja, ki so relevantna za obravnavo v predšolskem obdobju. V okviru zaključnega dela smo izdelali predloge dejavnosti, ki bi otrokom predstavile astronomijo na dojemljiv način in se hkrati povezujejo s Kurikulumom za vrtce. Predlagane aktivnosti se povezujejo s področji jezika, družbe, umetnosti, matematike, gibanja in narave. Eden izmed poglavitnih namenov diplomskega dela je vzgojiteljem in drugim, ki delajo s predšolskimi otroki, predstaviti konkretne primere vsebin in različnih pristopov za obravnavo tem s področja astronomije.
Keywords: astronomija, Kurikulum za vrtce, vesolje, praktične aktivnosti, predšolski otroci
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 506; Downloads: 75
.pdf Full text (574,15 KB)

5.
Evolucija prevladujočih paradigem in terminologije na področju raziskav sladkorne bolezni skozi prizmo teorije kompleksnih mrež : magistrsko delo
Luka Benkovič, 2022, master's thesis

Abstract: Znanstveno-raziskovalna dejavnost v zadnjih desetletjih doživlja velik razmah, kar se med drugim odraža v naraščajočem številu znanstvenih in strokovnih del. Tovrstne objave so ključne za prenos in razvoj znanja, a črpanje uporabnega znanja iz vedno večjih zbirk znanstvenih del postaja vse težje. Vsak posameznik je namreč sposoben obdelati le omejeno količino informacij. Kaže se potreba po tem, da se razvijejo orodja, ki nam bodo iz velike količine podatkov pomagala pri luščenju in agregaciji uporabnih informacij. V magistrski nalogi se te problematike lotimo s podatkovnim rudarjenjem po podatkovni bazi PubMed in z orodij s področja teorije kompleksnih mrež. Kot primer obravnavamo raziskovalno področje sladkorne bolezni, ki zaradi svoje razširjenosti predstavlja pereč problem za sodobno družbo. V prvem delu naloge predstavimo način pridobivanja in obdelave podatkov ter njihove osnovne značilnosti. V nadaljevanju se osredinimo na vsebino raziskovalnih del, ki jo proučujemo na podlagi ključnih besed. Tukaj delujemo ob predpostavki, da so ključne besede dober odraz vsebine pripadajočega dela in lahko iz njih izpeljemo prevladujoče paradigme na področju. Najprej pogledamo pogostost pojavljanja oziroma frekvenco posameznih besed, iz česar sklepamo o njihovi pomembnosti. Ugotovimo, da nam zgolj preprosta frekvenca ne omogoča preučevanja časovnega razvoja pomembnosti, zato uvedemo način rangiranja besed v razrede. Besede z najvišjimi rangi predstavljajo temeljne pojme raziskovalnega področja. Srednje veliki rangi predstavljajo posamezne niše področja, medtem ko najnižji rangi odražajo specifiko posamezne raziskave. Na koncu se lotimo še povezovanja ključnih besed v kompleksne mreže, iz katerih vrednotimo relacije. Iz naših rezultatov je razvidno, da je mreža ključnih besed modularna z jasno izraženimi skupnostmi, na podlagi česar lahko razberemo interdisciplinarno povezovanje. Posebno pozornost namenimo tudi časovnemu razvoju mreže. Le-ta nenehno raste, medtem ko povprečna povezanost ne narašča monotono, temveč ima krivulja jasne vrhe v nekih prelomnih točkah raziskav. To implicira nova odrkitja, ki imajo za posledico umeščanje novih ključnih besed, terminologije oziroma paradigem v obstoječo strukturo.
Keywords: sladkorna bolezen, podatkovno rudarjenje, kompleksne mreže, razvoj terminologije
Published in DKUM: 08.04.2022; Views: 848; Downloads: 82
.pdf Full text (2,63 MB)

6.
Uporaba metod zastopanja znanja za preučevanje naprednih sistemov za pomoč voznikom in avtonomne vožnje : masterʹs thesis
Gregor Ovsenjak, 2021, master's thesis

Abstract: Področje avtonomne vožnje je eno izmed najbolj raziskovanih tem v avtomobilski industriji. Varnost avtonomnih vozil v vsakdanjih situacijah na cesti predstavlja enega izmed glavnih izzivov, zaradi vrste različnih situacij do katerih pride v resničnem svetu. Avtonomna vozila bi morala prevoziti več sto miljard kilometrov, da bi lahko potrdili njihovo zanesljivost pri odločanju v primeru nevarnosti. Zato ima virtualno testiranje scenarijev, kjer lahko simuliramo poljubne situacije, pomembno vlogo pri validaciji in preverjanju delovanja avtonomnih vozil. Tako virtualno testiranje predstavlja nujen postopek v razvoju naprednih sistemov avtonomne vožnje. Vendar je ustvarjanje raznolikih scenarijev velikokrat okoren in zamuden postopek. Zaradi tega je zaželjena večkratna in ponovna uporaba podatkov iz realnega sveta. Ker ontologije predstavljajo večkrat uporabno zastopanje informacij, so idealen kandidat za ustvarjanje raznolikih scenarijev. V nalogi predstavimo avtomatiziran postopek za razbiranje informacij iz podatkovne baze za namene večkratne in ponovne uporabe le teh v ontologijah. Ključnega pomena za razvoj ontologije je dobro razumevanje strukture podatkovne baze, zato se velik del naloge osredotoča na analizo le te. Podatke z baze je potrebno s pomočjo programske kode razbrati in interpretirati ter šele nato uskladiti ontologijo z bazo. Pri tem razvijemo dve nove metodi, ki temeljita na geometričnih algoritmih. Na podlagi le-teh, raziščemo bazo in zbrane podatke očiščimo s z uporabo statistične analize ter opredelimo v ontologijo. Rezultat naše naloge je ontologija zapolnjena z osnovnimi koncepti, ki so definirani na podlagi podatkov zbranih s podatkovne baze.
Keywords: ontologije, avtonomna vožnja, avtomatizacija, Waymo Open Dataset
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 730; Downloads: 51
.pdf Full text (1,95 MB)

7.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Keywords: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1265; Downloads: 125
.pdf Full text (1023,28 KB)

8.
Koherenčna resonanca v dvoplastnih mrežah ekscitatornih in inhibitornih nevronov
David Ristič, 2021, master's thesis

Abstract: Sinhrono delovanje nevronov je ključnega pomena za mnoge možganske procese in se preučuje tudi v povezavi z nevrološkimi boleznimi. Eden izmed pojavov, ki se v kontekstu sinhronizacije pogosto proučuje, je koherenčna resonanca. Za ta nelinearen pojav je značilno, da dodan šum privede do izboljšane urejenosti impulzov v nevronih. V magistrski nalogi preučujemo pojav koherenčne resonance v populaciji ekscitatornih in inhibitornih nevronov. Za opis dinamike posameznega nevrona uporabimo modificirano Fitz-Hugh Nagumo enačbo z dodatnimi sklopitvenimi členi. Formalno naš model kolektivne nevronske dinamike temelji na konceptu dvoplastne mreže, kjer eno plast predstavljajo inhibitorni nevroni, drugo ekscitatorni, povezave med plastema pa simulirajo heterologne interakcije med njimi. Pare nevronov med seboj povežemo z dvema vrstama mrež. Nevrone istega tipa povežemo znotraj plasti z neusmerjenimi povezavami po načelu modela naključne geometrične mreže, medtem ko nevrone različnih tipov povezujemo z usmerjenimi povezavami, in sicer po načelu prostorsko vpetega modela mreže, ki temelji na pripisanih pomembnostih vozlov. Urejenost simulirane nevronske aktivnosti merimo z avtokorelacijsko funkcijo in korelacijskim časom. S tem modelom raziščemo območja parametrov, pri katerih se v sistemu manifestira koherenčna resonanca in raziščemo, kako različne kombinacije parametrov vplivajo na njeno stabilnost in naravo. Osredinimo se na parametre mreže medplastnih povezav med inhibitornimi in ekscitatornimi nevroni, na deleža inhibitornih nevronov in ekscitatornih aksonov v medplastni mreži ter na vlogo jakosti povezav med ekscitatornimi in inhibitornimi nevroni. Izkaže se, da pri večini parametrov obstajajo mejne vrednosti, ki omejujejo stabilno območje s koherenčno resonanco. Pokažemo, da lahko koherenco sistema povečamo z večjim dušenjem ekscitatorne plasti. To lahko dosežemo z večjim deležem inhibitornih nevronov, večjim deležem inhibitornih aksonov med plastema ali z večjo jakostjo sklopitve inhibitornih aksonov. Prav tako ugotovimo, da za največjo regularnost kolektivnega odziva nevronske mreže obstaja optimalna konfiguracija mreže, ki preferira povezave med bližnjimi nevroni s pravo mero daljnosežnih povezav. Tipično so optimalni parametri mreže blizu mejnih vrednosti parametrov, pri katerih je sistem še stabilen.
Keywords: ekscitatorni nevroni, inhibitorni nevroni, dvoplastna mreža, topologija, koherenčna resonanca, karakteristični korelacijski čas
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 795; Downloads: 80
.pdf Full text (4,21 MB)

9.
Analiza širjenja kalcijevih valov v tridimenzionalnih tkivih: od teorije do eksperimenta
Darko Zakelšek, 2019, master's thesis

Abstract: V nalogi smo preučevali razširjanje kalcijevih valov med celicami beta v Langerhansovih otočkih. Ti valovi so pomemben sinhronizacijski mehanizem in izvirajo iz oscilatorne dinamike koncentracije kalcijevih ionov znotraj pankreasnih celic beta, do katere pride, ko so celice stimulirane z glukozo. V nalogi smo najprej pojasnili fiziološke mehanizme, ki vodijo do oscilirajoče kalcijeve signalizacije in izpostavili pomembnost sinhronega delovanja celic beta. Znano namreč je, da ob razvoju sladkorne bolezni tipa 2, celice postanejo manj usklajene, vzorci izločanja inzulina pa so zaradi tega nepravilni. Organizacijski principi proženja kalcijevih valov niso povsem znani, eksperimentalni podatki pa so omejeni, saj lahko opazujemo le eno dvodimenzionalno presečno ravnino tkiva. V magistrskem delu smo se problematike lotili postopno. Najprej smo teoretično obravnavali prenos krožnih valov po tkivu in izpeljali, kako lahko določimo izvore valov le na podlagi poznavanja profila aktivacij v eni presečni ravnini. V nadaljevanju smo izdelali numerični model, s katerim smo po eni strani preverili naše teoretične napovedi, po drugi strani pa tudi preučili, kako na širjenje valov vplivajo realni fiziološki dejavniki, kot sta heterogenost celic in stohastična narava celične signalizacije. Izkazalo se je, da lahko z našim modelom precej natančno določimo izvore valov. V zadnjem delu smo naš teoretični konstrukt uporabili še za analizo eksperimentalnih meritev širjenja valov po tkivni rezini in določili izvore kalcijevih valov ter ocenili njihovo hitrost. Rezultati naloge pomenijo korak naprej pri razumevanju narave kalcijeve signalizacije in funkcionalne organiziranosti celic beta v Langerhansovih otočkih.
Keywords: Langerhansovi otočki, celice beta, kalcijevi valovi, medcelična sklopitev, numerično modeliranje.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 1383; Downloads: 75
.pdf Full text (3,14 MB)

10.
Rekonstrukcija funkcionalnih mrež iz dinamike pankreasnih celic beta
Jakob Murko, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo funkcionalno povezanost celic beta. Te celice se nahajajo v Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki in so ključne pri uravnavanju koncentracije glukoze v krvi, saj ob povečani ravni glukoze v organizmu izločajo hormon inzulin. V prvi fazi dela dinamiko električno vzdraženih celic beta simuliramo z modelom, v drugi fazi pa se osredotočimo na analizo eksperimentalno izmerjene dinamike znotrajceličnega kalcija. Za opis dinamike posameznih celic uporabimo fenomenološki model, t.i. iterativno mapo Rulkova. Posamezne Rulkove oscilatorje med seboj povežemo v mrežo, s čimer simuliramo funkcijo presledkovnih stikov, s katerimi so povezane celice beta v realnem tkivu. Da bi naš večcelični model čimbolj približali realnemu obnašanju, vpeljemo tudi naključno in prostorsko definirano heterogenost celic. Na podlagi podatkov aktivnosti celic iz simulacij določimo funkcionalno povezanost le-teh. Predstavimo dve metodi določitve funkcionalne mreže, to je korelacijsko in metodo pseudo-inverza kovariance. Analiza simuliranih podatkov pokaže, da sta obe metodi zanesljivi, zato jih preizkusimo tudi na eksperimentalno pridobljenih podatkih, in sicer na in situ meritvah kalcijeve aktivnosti v svežih tkivnih rezinah mišje trebušne slinavke. Ugotovimo, da sta si funkcionalna mreža na podlagi simulacijskih in eksperimentalnih podatkov podobni, kar nam kaže na natančno obnašanje modela. Z analizo obeh funkcionalnih mrež ustvarjenih na podlagi eksperimentalnih podatkov lahko vsaj delno sklepamo na strukturo povezav presledkovnih stikov v opazovani plasti Langerhansovega otočka. Pomembna je tudi ugotovitev, da v funkcionalni mreži celic beta opazimo celice z nadpovprečnim številom povezav, tudi daljnosežnih, kar je v skladu z ugotovitvami preteklih raziskav.
Keywords: celice beta, Langerhansov otoček, funkcionalna mreža, Rulkov model, celična heterogenost, korelacijski koeficient, pseudo-inverz kovariance.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 1447; Downloads: 91
.pdf Full text (3,34 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica