| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 592
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti
Dragica Nahberger, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je skozi teoretični in raziskovalni del predstavljeno izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti. V teoretičnem delu smo predstavili pojem domače umetnostne obrti in opredelili, kaj sodi v dejavnosti domače umetnostne obrti ter kako je nastala domača umetnostna obrt. V nadaljevanju smo ugotavljali pomen izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti, ki vpliva na kulturo in promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Posebno pozornost smo v teoretičnem delu naloge namenili predstavitvi načinov izvedbe izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti. V raziskovalnem delu smo skozi pogovor s tridesetimi naključno izbranimi sogovorniki ugotavljali, v kolikšni meri izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti dejansko vpliva na kulturo, promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Precejšnji del raziskave smo namenili načinom izvedbe formalnega in neformalnega izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti ter oviram, s katerimi se srečujemo pri izvedbi tovrstnega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, kdo so udeleženci izobraževanja iz posameznih aktivnosti poklicev domače umetnostne obrti. Ob vsem tem smo ugotovili, da se izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti izvaja samo v neformalni obliki, preko ustnega izročila posameznih nosilcev dejavnosti domače umetnostne obrti, zaradi ustvarjanja dohodka in ohranjanja kulturne dediščine. Za dopolnjevanje usvojenega znanja se posamezniki pogosto odločajo za delavnice in tečaje. Ekskurzij, seminarjev, nacionalne poklicne kvalifikacije in izobraževanja za pridobitev naziva mojster se ne udeležujejo v veliki meri zaradi previsokih stroškov. Izvajaci neformalega izobraževanja so centri domače umetnostne obrti in razna združenja. Navedenega izobraževanja se večinoma poslužujejo brezposelne osebe in nosilci dejavnosti turističnih kmetij. Pri izobraževanju v poklicih domače umetnostne obrti se srečamo tudi z nekaterimi ovirami, ki odvračajo mlade od izobraževanja, med katerimi izstopajo: nizek zaslužek, premajhen interes pristojnih vladni inštitucij za izobraževanje, kulturo, socialo in trženje ter neprimeren odnos javnosti do poklicev domače umetnostne obrti. Formalno izobraževanje za poklice tovrstne obrti sicer še ne obstaja, vendar njeni nosilci navajajo predloge za izboljšanje stanja izobrazbe na tem področju. Izpostavljajo izobraževanje z več prakse (vajeništvo), vsebine s poudarkom na večji strokovnosti, prodaji in marketingu, prav tako razmišljajo o primernem stopenjskem ovrednotenju morebitnih učnih programov.
Keywords: - domača umetnostna obrt, - pomen izobraževanja, - neformalno izobraževanje, - formalno izobraževanje, - udeleženci izobraževanja.
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1096; Downloads: 61
.pdf Full text (1,06 MB)

32.
Zavzetost zaposlenih – testiranje zanesljivosti teoretičnega modela UWES -17 v Podjetju X
Irma Kušter, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Pojem »zavzetost zaposlenih« se je pričel pojavljati pred približno dvajsetimi leti, najprej kot antipod pojmu »izgorelost zaposlenih«. Zavzetost opisuje, kako zaposleni racionalno razmišljajo o svoji organizaciji, kako čutijo o njej ter v kolikšni meri so aktivni pri doseganju organizacijskih ciljev. V prvi vrsti pa predstavlja psihološko navezanost zaposlenih na organizacijo, v kateri so zaposleni in so najpomembnejši dejavnik uspešnosti organizacije. Cilj naše raziskave je bil izmeriti zavzetost na vzorcu zaposlenih v enem od sektorjev v Podjetju X ter na pridobljenih podatkih testirati zanesljivost teoretičnega modela za merjenje zavzetosti UWES – 17. Podatke smo pridobili s spletnim anketiranjem z že obstoječim vprašalnikom UWES -17. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino ter povzeli definicije zavzetosti, dejavnike zavzetosti in značilnosti zavzetih zaposlenih. Proučili smo metode merjenja zavzetosti nekaj največjih in najbolj znanih raziskovalnih podjetij, ki s svojimi modeli izvajajo merjenja in izobražujejo po vsem svetu. Zanimale so nas zadnje opravljene raziskave in rezultati merjenj. V empiričnem delu smo s statističnim programom SPSS analizirali podatke, predstavili opisne statistike ter nekaj bivariatnih analiz, s katerimi smo izmerili povprečno stopnjo skupne zavzetosti ter opravili primerjave stopnje zavzetosti med skupinami zaposlenih glede na nekatere demografske dejavnike. Nato smo s faktorsko analizo testirali naše raziskovalno vprašanje »Ali bo faktorska analiza na pridobljenih podatkih v Podjetju X pokazala enake rezultate, kot so klasificirani po metodi UWES – 17?«. Ugotovili smo zelo visoko korelacijo med faktorji, namesto treh dimenzij zavzetosti pa smo v našem modelu identificirali le dve kategoriji zavzetosti. V prvo kategorijo smo dobili združene vse dejavnike dveh kategorij zavzetosti teoretičnega modela UWES -17, predanost in vpletenost ( ang. Absorption in Dedication), naša druga kategorija pa je identična kategoriji teoretičnega modela in vsebuje vseh šest dimenzij kategorije vitalnost (ang. Vigor).
Keywords: zavzetost, dejavniki zavzetosti, model merjenja zavzetosti, Utrecht Work Engagement Scale (UWES)
Published in DKUM: 22.06.2018; Views: 1644; Downloads: 317
.pdf Full text (2,11 MB)

33.
Zavzetost medicinskih sester na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo (KOVNINT)
Nataša Milojevič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V današnjem času zavzetost zaposlenih predstavlja ključ do uspešnega delovanja vsake organizacije. V prvem delu magistrskega dela predstavljamo osnovne teoretične opredelitve in ugotovitve o zavzetosti zaposlenih – predstavitev vprašalnikov, ki se uporabljata za merjenje zavzetosti, in sicer Gallup's Q12 in Utrecht Work Engagement Scale (UWES-17). Aktivna zavzetost zaposlenih zagotavlja večjo delovno in s tem poslovno uspešnost. Na zavzetost vplivajo različni dejavniki. Ob pomoči raziskave dokazujemo stopnjo zavzetosti za delo na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in nevrološko intenzivno terapijo (KOVNINT), ob tem pa bo raziskava razkrila tudi, kolikšen delež zaposlenih je zavzetih, kolikšen nezavzetih in aktivno nezavzetih. V empiričnem delu tako predstavljamo lastno raziskavo o merjenju zavzetosti, ki je bila opravljena med zaposlenimi v zdravstveni negi na oddelku KOVNINT. Merili smo jo s pomočjo 5-stopenjske lestvice – z metodo Gallup Q12 in s pomočjo 7-stopenjske lestvice – z vprašalnikom UWES-17. Z ugotovitvami raziskave bomo poskušali oddelek KOVNINT opozoriti na pomembnost zavzetosti zaposlenih za delo, saj so zavzeti zaposleni učinkovitejši pri opravljanju in izvajanju nalog ter kakovostno izvajanje zdravstvene nege.
Keywords: zavzetost pri delu, zavzetost zaposlenih, merjenje zavzetosti, Gallup Q12, Utrecht Work Engagement Scale (UWES).
Published in DKUM: 11.04.2018; Views: 1686; Downloads: 256
.pdf Full text (1,73 MB)

34.
Unemployment and government's subsidizing
Vlado Dimovski, Miha Marič, Jasmina Žnidaršič, Marko Ferjan, Miha Uhan, 2011, original scientific article

Abstract: Unemployment has become more and more pressing matter nowadays. Governments all across the world are implementing policies to increase the employment rates back to the levels before the economic downturn. One of the most important policies implemented by countries governments were employment subsidies, which means that companies got government funding when employing and also that private citizens had the possibility for entrepreneurship stimulus packages. The scope of our study was to determine how the gross domestic product and the government's subsidizing on a country's level affect the number of unemployed on a country level. We have conducted the empirical part of our study on the case of Slovenia and found out that gross domestic product has a bigger effect on the number of unemployed than government's subsidies.
Keywords: labour market, employment, government, subsidies
Published in DKUM: 23.01.2018; Views: 1158; Downloads: 157
.pdf Full text (329,78 KB)
This document has many files! More...

35.
Sun Tzu's "The Art of War" and implications for leadership : theoretical discussion
Vlado Dimovski, Miha Marič, Miha Uhan, Nina Đurica, Marko Ferjan, 2012, original scientific article

Abstract: We present a study of the Art of War from a leadership perspective, one in which we make a closer connection to the context of general organization and management. The Art of War written by Sun Tzu is one of those books that could be classified in the genre of pop-culture. Although its content used to be considered as a carefully protected state secret in the past, it is now available to everyone. Its use has in the past century of moved from warfare also to other areas of human activity. Strategic advices that it contains can be used in many more areas than just the conduct in the times of war. In fact, the success in wars, as well as in business, of course, depends on leadership, which is why we identify the positive and negative attributes of a leader in relation to strategic leadership. People are those who fight in battles and are also those who win them; and the most important person in every battle is the general. Historically, a number of successful military commanders ascribe the credit for their victories to Sun Tzu's principles. In addition, this wisdom is now being examined and used by senior executives from all around the world, especially in Asia, because it can be utilized in many business and political situations. The Chinese classic "The Art of War" is still considered as one of the most influential and important works on strategy, why a discussion on theoretical and practical implications of Sun Tzu's strategic leadership theory in a global environment is also included.
Keywords: organization, leadership, management, Sun Tzu
Published in DKUM: 22.01.2018; Views: 1271; Downloads: 203
.pdf Full text (914,93 KB)
This document has many files! More...

36.
Social classes and social mobility in Slovenia and Europe
Eva Jereb, Marko Ferjan, 2008, original scientific article

Abstract: In closed social systems the social position of an individual is determined by the social position of the family into which he or she was born, whereas in open social systems mobility from one social class to another is possible. This paper concerns the relationship between the class position an individual actually occupies and the class into which he or she was born. First the concept of social class is described and different types of social mobility are presented. Than the research methodology is described and the results are presented and discussed. At the end of the paper certain comparisons to other European countries are made.
Keywords: social class, social mobility, gender, education, Slovenia, Europe
Published in DKUM: 22.01.2018; Views: 3392; Downloads: 393
.pdf Full text (1,52 MB)
This document has many files! More...

37.
VPLIV OKOLJSKIH SPREMENLJIVK NA IZBIRO STRATEGIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI PODJETIJ V RUSIJI
Katja Lumbar Globočnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Keywords: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 1688; Downloads: 142
.pdf Full text (3,10 MB)

38.
Poslovno komuniciranje
Marko Ferjan, 2017, scientific monograph

Abstract: Človeško telo s svojimi čutili vsako minuto zazna okoli 10.000 senzoričnih zaznav. Zaznave imajo različne pojavne oblike in so: vizualne zaznave, zaznave zvoka, vonja, temperature, okusa, bolečine in prostorskega položaja telesa (ravnotežja). Na osnovi zaznav iz fizičnega sveta v človekovih možganih nastanejo percepcije, kognicije in čustva. Pri sprejemanju in oddajanju sporočil sodeluje človekovo telo kot celota. Knjiga izhaja iz konceptov percepcijske organizacije. Tako, kot pri človekovem komuniciranju sodeluje telo kot celota, je tudi komuniciranje percepcijske organizacije treba obravnavati kot celoto. Vsebina komuniciranja se z vidika organizacije nanaša na vse atribute identitete organizacije. Z vidika okolja pa se nanaša na norme, potrebe, pričakovanja in želje do organizacije. Pojavne oblike komuniciranja organizacije z okoljem so: interpersonalno komuniciranje managementa in zaposlenih z okoljem, komuniciranje organizacije preko spletnih kanalov, marketinško komuniciranje, odnosi z javnostmi, odnosi z vlagatelji, pogajanja, lobiranje in krizno komuniciranje.
Keywords: poslovno komuniciranje, organizacija, image, identiteta, percepcija
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 4717; Downloads: 1618
.pdf Full text (3,31 MB)
This document has many files! More...

39.
Povezava med uspešnostjo podjetja in profilom managerja
Žana Vilhar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Lastnosti zaposlenih v podjetju, predvsem pa zaposlenih na vodilnih delovnih mestih, so za podjetja ključnega pomena. Iz drugih raziskav, opravljenih v svetovnem merilu, je razvidno, da na uspešnost podjetja vplivajo predvsem osebnostne (psihološke) lastnosti vodilnega delavca. V diplomskem delu smo se posvetili raziskovanju, ali na uspešnost poslovanja podjetja vplivajo osebne lastnosti, kot so spol in starost vodilnega delavca, smer in stopnja izobrazbe, ter število let na trenutnem vodstvenem položaju. Glavni namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstaja povezanost med uspešnostjo podjetja in osebnim profilom managerja, ki podjetje vodi. V okviru raziskave smo se osredotočili na slovenski trg. Da bi lažje razumeli obravnavano temo, smo se v prvem delu diplomske naloge posvetili osnovnim pojmom. S tem razlogom smo opisali, kaj ja management in kaj vodenje, kaj je to uspešnost poslovanja in nekaj več o uporabljenem računovodskem kazalniku donos na sredstva (ROA). Na kratko smo se dotaknili tudi osebnih ter osebnostnih lastnosti managerjev in obrazložili ključne podatke o stopnji in smeri izobrazbe. V raziskovalnem delu smo se posvetili rezultatom raziskave in testirali hipoteze. Zapisali smo tudi ključne ugotovitve, ter podali predloge za izboljšavo. Vzorec, ki smo ga uporabili za raziskavo, zajema 30 podjetij, ki smo jih izbrali z anketiranjem ter s pridobivanjem spletno dostopnih podatkov. Z raziskavo smo prišli do spoznanja, da na raziskovanem vzorcu na uspešnost poslovanja podjetja osebne lastnosti managerjev (spol, starost, smer izobrazbe, stopnja izobrazbe, število let na vodilnem položaju) ne vplivajo.
Keywords: Osebne lastnosti, management, vodenje, ROA - Kazalnik donos na sredstva
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1025; Downloads: 92
.pdf Full text (1,06 MB)

40.
Vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Nina Pazlar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo s pomočjo definicij in pogledov različnih avtorjev predstavili organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in prisotnost čustev v organizaciji. Z raziskavo smo preverili, ali organizacijska kultura vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in v kakšni meri so na delovnem mestu prisotna čustva. Kot podlago za raziskavo smo uporabili raziskovalni projekt GLOBE, enega večjih projektov na področju raziskovanja organizacijske kulture. S pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika smo v prvem delu anketirance spraševali o obstoječem stanju v podjetju, pri tem pa smo uporabili devet dimenzij organizacijske kulture: odnos do moči, izogibanje negotovosti, družbeni kolektivizem, skupinski kolektivizem, enakopravnost spolov, odpornost, usmerjenost v prihodnost, usmerjenost v uspešnost in človečnost. V drugem delu smo od anketirancev želeli izvedeti, kako in v kolikšnem obsegu se na delovnem mestu kaže prisotnost čustev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so skupinski kolektivizem, odpornost zaposlenih, usmerjenost v prihodnost in usmerjenost v uspešnost tiste dimenzije organizacijske kulture, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da zadovoljni zaposleni na splošno izražajo pozitivno naklonjenost do podjetja in svojih sodelavcev, medtem ko so nezadovoljni zaposleni nenaklonjeni svojim sodelavcem in se na delovnem mestu pogosto soočajo s pojavom jeze.
Keywords: Organizacijska kultura, projekt GLOBE, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, čustvena inteligenca.
Published in DKUM: 05.09.2017; Views: 1212; Downloads: 159
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica