Search the digital library catalog

Abstract: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Keywords: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Published in DKUM: 02.06.2020; Views: 1518; Downloads: 233
Full text (1,74 MB)

Abstract: Problem pomanjkanja učiteljev vožnje je v podjetju Relax Trans prisoten že nekaj let. V šolah vožnje Relax smo v okviru diplomskega dela Deficitarnost kadrov v šolah vožnje Relax želeli pridobiti odgovore, ki bodo verodostojni, saj bomo na podlagi teh lahko zmanjšali kadrovsko deficitarnost učiteljev vožnje. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika v desetih poslovnih enotah. Od tega je bilo pet poslovnih enot, kjer je prisoten kadrovski deficit učiteljev vožnje, in pet poslovnih enot, kjer kadrovskega deficita učiteljev vožnje ne zaznavamo. Skupno anketiranih oseb je bilo 100. Od tega polovica iz deficitarnih poslovnih enot in polovica iz nedeficitarnih poslovnih enot. Z anketo smo pridobili potrebne podatke. Ti podatki, pa so bili ključnega pomena, da smo lahko v zadnjem delu diplomske naloge odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in navedli predloge za lažje pridobivanje manjkajočih kadrov. Ugotovljeno je bilo, da se pomanjkanje učiteljev vožnje pojavlja v izvenmestnih poslovnih enotah, torej v podeželskih poslovnih enotah. Te poslovne enote so: Ilirska Bistrica, Muta, Slovenska Bistrica, Lendava in Mozirje. Ugotavljamo, da je dejavnik, ki odločilno vpliva na odločitev za usposabljanje za učitelja vožnje, oddaljenost mesta usposabljanja za učitelja vožnje do kraja bivanja. Povprečno so ti kandidati oddaljeni 104 km. Drugo težavo pa predstavljajo finančna sredstva, kajti izobraževanje za učitelja vožnje stane 1600 €. Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež bi bili potencialni kandidati pripravljeni sofinancirati za izobraževanje. Pokazala se je občutna razlika, saj so kandidati iz nedeficitarnih poslovnih enot povprečno pripravljeni sofinancirati bistveno več kot kandidati iz deficitarnih poslovnih enot. Ugotovljeno je bilo, da bomo v šolah vožnje Relax zmanjšali deficitarnost učiteljev vožnje v podeželskih poslovnih enotah, če jim bomo ponudili sofinanciranje izobraževanja in zagotovili prevoz do kraja izobraževanja. Za nemoteno delovanje, rast, razvoj ter konkurenčnost šol vožnje Relax je razvoj strategije za pridobivanja deficitarnih kadrov je strateškega pomena. Na postavljena raziskovalna vprašanja, so bili pridobljeni vsi odgovori. Glede na rezultate je diplomska naloga postala koristno in uporabno orodje za šolo vožnje Relax.
Keywords: šola vožnje, deficitarnost kadrov, učitelj vožnje, nedeficitarne poslovne enote, deficitarne poslovne enote, kandidat
Published in DKUM: 13.01.2020; Views: 981; Downloads: 122
Full text (1,18 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo poskusili razrešiti problem upravljanja s komunikacijskim udobjem podjetja X, ki deluje v panogi gostinstva. Namen zaključnega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda domače in tuje strokovne literature s področja komunikacijskega udobja, opraviti empirično raziskavo o okolju komunikacijskega udobja. Okolje komunikacijskega udobja tvorijo organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, pripadnost zaposlenih, stil vodje in medsebojni odnosi. Cilj empirične raziskave je bil zasnovati predloge za izboljšanje stanja komunikacijskega udobja v konkretnem podjetju, ki deluje v panogi gostinstva v Sloveniji. Predmet raziskovanja je bil gostinsko podjetje X oz. stanje komunikacijskega udobja v omenjenem podjetju ter okolje komunikacijskega udobja. Teoretični del zaključne naloge je bil narejen na podlagi domače in tuje strokovne literature. Pri tem smo se poslužili deskriptivne metode, s pomočjo katere smo opisno predstavili vsebino teoretičnega dela zaključne naloge, komparativne metode, s pomočjo katere smo primerjali dejstva ter odkrivali rezultate na podlagi primerov iz gospodarske realnosti, deduktivne metode, s pomočjo katere smo iz splošnih teoretičnih stališč na danem primeru pridobljenih podatkov v empiričnem delu prihajali do konkretnih sklepov, metode kvantitativne analize, kjer smo iz sekundarno pridobljenih podatkov z različnimi dejstvi pojave strnili v določene količine ter jih med seboj primerjali in vzročno pojasnili, primerjalne metode, na osnovi katere smo glede na pridobljene sekundarne podatke preučevali podobne ali sorodne pojave in strukture z primerjavo enakih ali podobnih dejstev (statističnih pojavov, procesov in odnosov) ter metodo kompilacije, ki smo jo uporabili za povzemanje izsledkov znanstveno raziskovalnega dela oziroma opazovanj stališč, sklepov in spoznanj domače in tuje literature. Za empirični del zaključne naloge so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri podatkov. Anketa je potekala v mesecu juliju 2018 v Sloveniji na naključnem vzorcu 50 zaposlenih v podjetju X. Vsak udeleženec je v raziskavi sodeloval prostovoljno, z možnostjo odklonitve v kateremkoli delu raziskave. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa Microsoft Word, in Microsoft Excel ter SPSS. Pri tem smo se poslužili statistične metode, s pomočjo katere smo raziskovali podatke pridobljene na osnovi ankete. Uporabili smo metodo deskriptivne statistike. Analizirane podatke smo prikazali v obliki tabel in grafov. Posluževali smo se tudi matematične metode, saj smo z uporabo matematične logike, matematičnih formul, simbolov in operacij na eksakten način prikazovali in pojasnjevali zakonitosti pojavov povezanosti primarno in sekundarno pridobljenih podatkov. Ugotovili smo, da v podjetju X komunikacijsko udobje zaposlenih ni zadovoljivo in da na komunikacijsko udobje zelo vpliva poslovno okolje. Na koncu smo podali rešitev kako lahko management podjetja X uspešno vpliva na upravljanje komunikacijskega udobja. Podali smo tudi napotke in korake do oblikovanja strategije upravljanja s komunikacijskim udobjem v podjetju X.
Keywords: komunikacijsko udobje, organizacijski dejavniki, organizacijska klima, panoga gostinstva, strategija upravljanja s komunikacijskim udobje
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 1070; Downloads: 76
Full text (5,51 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo na primeru t. i. pivovarske vojne poskušali skozi raziskovalna vprašanja ugotoviti, kako objavljena informacija vpliva na ceno delnic. Javno objavljena informacija o cenah in nakupih delnic in javno objavljene namere po prevzemu večinskega deleža so bile ključnega pomena. Posledično so pomenile znak za alarm ter aktivacijo vseh razpoložljivih poslovnih partnerjev in hčerinskih družb. Še junija 2001 je cena za delnico Pivovarne Union znašala 10.000 tolarjev. V boju za prevzem in čim hitrejši nakup, s čemer bi pridobili strateško prednost pred konkurenti, je Interbrew, po predhodni uskladitvi s Pivovarno Union, le 5 mesecev kasneje za eno delnico ponudil kar 73.000 tolarjev. Javna objava tako ekstremno zvišanih ponudb je povzročila verižno reakcijo. Slovenska odškodninska družba (SOD) je svoj paket delnic prodala Pivovarni Laško, za rekordnih 86.000 tolarjev, sledila je ponudba Interbrewa za 90.000 tolarjev, ter zadnja rekordna ponudba Interbrewa Pivovarni Laško, za odkup vseh delnic Uniona za kar 120.000 tolarjev. Javno objavljene informacije so bile izjemno pomembne. Pogojevale so odziv konkurentov in v večini primerov pomenile zvišanje ponujene cene za odkup. Pri tem so uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, občasno pa tudi manipulacije, zavajanja ter izkoriščanja različnih možnosti, vključno s tožbami. Cene so se gibale iracionalno, v že tako razgretem poslovnem okolju pa so se ob tem nenehno pojavljale razprave o nacionalnem interesu ter posledično izgubi nacionalne identitete.
Keywords: - Javno objavljena informacija, - cena delnic, - percepcija, - prevzemi, - nacionalni interes.
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1358; Downloads: 133
Full text (888,33 KB)

Abstract: Izobraževanje, učenje in motivacija so eni ključnih dejavnikov, ki so pomemben del vsake organizacije. Razvijanje posameznikovih sposobnosti, zmožnosti in krepitev kompetenc so izredno pomembni pri razvoju organizacije. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja v sodobnem ekonomskem in družbenem okolju so za organizacijo izredno pomembni strokovno usposobljeni, motivirani zaposleni, ki so pripravljeni osvojena znanja, spretnosti, sposobnosti in navade nadgrajevati in izpopolnjevati ter slediti razvoju na poklicnem področju. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv zunanjih dejavnikov na motivacijo za dodatno izobraževanje in kateri so tisti ključni dejavniki motivacije, ki vplivajo na odločitev za nadaljnje izobraževanje. Kot pomembna dejavnika motivacije za izobraževanje sta tako družinsko kot socialno okolje. Pomembni motivacijski dejavniki pa so tudi: odnos delodajalca do izobraževanja, pripravljenost delodajalca na fleksibilnost z urniki, finančno stanje zaposlenega in drugi. V teoretičnem delu magistrske naloge smo v prvem delu definirali teoretična izhodišča motivacije različnih avtorjev. Opisali smo motivacijske teorije in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na večjo učinkovitost in uspešnost posameznika. V drugem delu smo definirali pojem izobraževanja in učenja. Podrobneje smo opredelili oblike izobraževanja ter izpostavili in opisali ključne dejavnike izobraževanja. Predstavili smo motive za izobraževanje, ki posameznika vodijo v odločitev za nadaljnje šolanje in ovire, s katerimi se pri odločanju za izobraževanje posameznik srečuje. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve, kateri so tisti ključni zunanji dejavniki, ki zaposlenega motivirajo za nadaljnje izobraževanje. Podatke smo pridobili z metodo kvantitativnega anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili posameznikom s statusom zaposlenega. Ugotovitve raziskave so pokazale, da je za zaposlene zelo pomembna podopra partnerja in družine in da ima veliko vlogo pri motivaciji za izobraževanje že pridobljena izobrazba posameznika, odnos delodajalca in plača zaposlenega.
Keywords: motivacija, izobraževanje
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 2204; Downloads: 339
Full text (1,07 MB)