Search the digital library catalog

Abstract: Dandanes je podjetništvo velik »hit«, še posebej za mlade. Velika so tako gospodarska rast kot tudi pričakovanja podjetnikov. V zadnjem času je nastalo mnogo velikih in malih podjetij in s tem je evforija podjetništva pripeljala do velike konkurence na trgu. Rast podjetij je v današnjem svetu zelo zavedajoče, to je še bolj izrazito pri malih podjetjih, v velikih pa se rado zgodi, da padejo v nek ciklus procesa znotraj podjetja. Zato je vodstvo organizacij pozorno na to, kaj se dogaja v podjetju in tako prezrejo simptome krize in že nastale krize v podjetju, ki jih lahko pripelje do rdečih številk ali celo stečaja. Zato je zelo pomembno poznavanje kriznega komuniciranja v celotnem podjetju in seznanjenost vseh udeležencev podjetja z njihovim kriznim načrtom. Krizno komuniciranje omeji škodo ali celo prepreči, da bi do krize dejansko prišlo, saj jo v organizaciji pravočasno opazijo. In naše mnenje je, da je poznavanje kriznega komuniciranja v podjetju pomembno za obstoj in uspešno delovanje podjetja tako v krizi kot na vrhuncu. Krizno komuniciranje ima lahko pomembno vlogo pri tem, da se podjetje obdrži na trgu in, da je poslovno uspešno. V privatnem sektorju so podjetja bolj izpostavljena krizam, saj jim konkurira več podjetij, poleg tega so podjetja manj zavarovana kot pa v javnem sektorju. Kljub temu tudi v javnem sektorju kriza ne počiva, saj tudi prihaja do stečajev ali kriz, ki so veliko bolj odmevne kot katerekoli druge. Zato smo se z raziskavo obrnili na kadrovsko službo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana (v nadaljevanju UKCL), ki pa je ena najbolj napadenih in izpostavljenih organizacij v Republiki Sloveniji. Namen diplomskega dela je primerjati in ugotavljati uporabo kriznega komuniciranja v času krize in ugotoviti dejavnike, ki spodbujajo krizo v organizaciji, ter ugotoviti vzroke za krizo. Raziskali smo tudi, kako lahko preprečimo in odreagiramo na določeno krizo v primeru, ko napade organizacijo in delovanje organizacije. Temeljni cilj je predstaviti, kako se UKCL pripravi na krizo v določeni situaciji, zbere informacije, določi tim. Glede na to, da je UKCL ena najbolj izpostavljenih organizacij pri naravnih nesrečah, ki »pripeljejo« paciente v ambulanto, smo se dotaknili njihovega poznavanja organizacije FEMA in njihovega načrta v primeru naravnih kriz. Raziskava je bila osredotočena na njihovo komuniciranje v času krize, kakšen imajo krizni načrt; ugotovili smo, ali se podjetje pravočasno zaveda krize in, ali je reakcija zaposlenih in vodstva odločilna za rešitev krize. Ugotovili smo, da se UKCL zaveda kriz, kot tudi, da je dobro pripravljen na krize s kriznimi načrti za vsak določen oddelek, in da so v zelo dobrem odnosu z mediji in splošno javnostjo.
Keywords: Krizna komunikacija, kriza, FEMA, krizni komunikacijski načrt, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 1312; Downloads: 160
Full text (1,17 MB)

Abstract: Management človeških virov je kompleksen preplet dejavnosti, ki jih morajo izvajati managerji, da lahko optimizirajo delovanje celotne organizacije. V kolikor gre za organizacijo v storitvenem sektorju, kamor prištevamo turizem, so zadeve še nekoliko bolj zapletene, saj je uspešnost odvisna od direktnega zadovoljstva uporabnika storitve. V knjigi se prepletajo poglavja, vezana na področje managementa, kot tudi bolj sociološko in psihološko obarvane tematike. Tako knjigo pričenjamo s poglavjem o vrednotah posameznika, iz katerih kasneje sledijo vrednote organizacije. Obe tematiki sta neločljivo povezani s preostalimi, saj predstavljata temelj delovanja posameznika in sleherne organizacije. Sledita poglavji o organizacijski kulturi in družbeni odgovornosti, ki izkazujeta tako imenovani »modus operandi« organizacije. Sledijo poglavja o kompetencah, vodenju in ocenjevanju delovne uspešnosti, ki govorijo o odnosu med posameznikom in organizacijo. Knjigo zaključujejo tri poglavja, vezana predvsem na trenutne operativne zahteve v organizaciji, in sicer poglavja o pripadnosti, motivaciji in medgeneracijskem managementu v organizaciji.
Keywords: management, človeški viri, turizem, vodenje, kadri, organizacija
Published in DKUM: 31.08.2020; Views: 1056; Downloads: 72
Link to file

Abstract: Uspešnost podjetja je odvisna od več dejavnikov. Eden najpomembnejših je vsekakor vodilni manager in njegov način vodenja. Diplomsko delo prikazuje kako pomemben je način vodenja v podjetju in kakšna je njegova vloga predvsem v današnjih časih. Le-ti se hitro spreminjajo, skozi čas in gospodarski razvoj pa se spreminja tudi vloga managementa v podjetjih. Vloga vodje je v podjetju ključnega pomena saj s svojim znanjem, izkušnjami in prilagodljivostjo vpliva na uspešnost podjetja. Podjetje bi moral voditi tako, da zagotavlja razvoj in zadovoljne, motivirane zaposlene, ki bodo svoje delo z veseljem opravljali in bili ciljno usmerjeni. Novodobni managerji bi se morali zavedati, da se je miselnost zaposlenih zelo spremenila. Motivacija zaposlenih je ključnega pomena. Vsak vodilni manager bi se moral osredotočiti na to kaj motivira njegove zaposlene, da bodo postali lojalni in predani skupnim ciljem v organizaciji.
Keywords: planiranje, organiziranje, vodenje, kontrola, management
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 839; Downloads: 10
Full text (834,86 KB)

Abstract: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Keywords: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Published in DKUM: 02.06.2020; Views: 1518; Downloads: 225
Full text (1,74 MB)

Abstract: Problem pomanjkanja učiteljev vožnje je v podjetju Relax Trans prisoten že nekaj let. V šolah vožnje Relax smo v okviru diplomskega dela Deficitarnost kadrov v šolah vožnje Relax želeli pridobiti odgovore, ki bodo verodostojni, saj bomo na podlagi teh lahko zmanjšali kadrovsko deficitarnost učiteljev vožnje. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika v desetih poslovnih enotah. Od tega je bilo pet poslovnih enot, kjer je prisoten kadrovski deficit učiteljev vožnje, in pet poslovnih enot, kjer kadrovskega deficita učiteljev vožnje ne zaznavamo. Skupno anketiranih oseb je bilo 100. Od tega polovica iz deficitarnih poslovnih enot in polovica iz nedeficitarnih poslovnih enot. Z anketo smo pridobili potrebne podatke. Ti podatki, pa so bili ključnega pomena, da smo lahko v zadnjem delu diplomske naloge odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in navedli predloge za lažje pridobivanje manjkajočih kadrov. Ugotovljeno je bilo, da se pomanjkanje učiteljev vožnje pojavlja v izvenmestnih poslovnih enotah, torej v podeželskih poslovnih enotah. Te poslovne enote so: Ilirska Bistrica, Muta, Slovenska Bistrica, Lendava in Mozirje. Ugotavljamo, da je dejavnik, ki odločilno vpliva na odločitev za usposabljanje za učitelja vožnje, oddaljenost mesta usposabljanja za učitelja vožnje do kraja bivanja. Povprečno so ti kandidati oddaljeni 104 km. Drugo težavo pa predstavljajo finančna sredstva, kajti izobraževanje za učitelja vožnje stane 1600 €. Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež bi bili potencialni kandidati pripravljeni sofinancirati za izobraževanje. Pokazala se je občutna razlika, saj so kandidati iz nedeficitarnih poslovnih enot povprečno pripravljeni sofinancirati bistveno več kot kandidati iz deficitarnih poslovnih enot. Ugotovljeno je bilo, da bomo v šolah vožnje Relax zmanjšali deficitarnost učiteljev vožnje v podeželskih poslovnih enotah, če jim bomo ponudili sofinanciranje izobraževanja in zagotovili prevoz do kraja izobraževanja. Za nemoteno delovanje, rast, razvoj ter konkurenčnost šol vožnje Relax je razvoj strategije za pridobivanja deficitarnih kadrov je strateškega pomena. Na postavljena raziskovalna vprašanja, so bili pridobljeni vsi odgovori. Glede na rezultate je diplomska naloga postala koristno in uporabno orodje za šolo vožnje Relax.
Keywords: šola vožnje, deficitarnost kadrov, učitelj vožnje, nedeficitarne poslovne enote, deficitarne poslovne enote, kandidat
Published in DKUM: 13.01.2020; Views: 981; Downloads: 117
Full text (1,18 MB)