| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 592
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Vpliv varčevalnih ukrepov vlade na izobraževanje zaposlenih v javni upravi
Mimi Jasmina Šteharnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju so se tla gospodarstva korenito zamajala, kar je povzročilo nemalo težav na območju celotne evropske unije in dlje. Tako se je tudi naša država znašla v vrtincu ukinitev, omejitev in varčevanj. Z namenom, da bi se nastala ekonomsko gospodarska škoda odpravila, je vlada Republike Slovenije sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ. V diplomski nalogi sem poleg varčevalnega zakona predstavila izobraževanje in usposabljanje v pravosodju, kot vejo javnega sektorja. Raziskovala sem na celotnem področju pravosodja in kot del pravosodja posamezno še dogajanje na enakem področju v Organizaciji X. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo primerjalne analize raziskati vpliv varčevalnega zakona na področje izobraževanja in usposabljanja v pravosodju, kot veji javnega sektorja. Zanimali so me finančni prilivi, ki so bili namenjeni za izobraževanje, število udeležencev na izobraževanjih, finančna sredstva na posameznega udeleženca, pristojni organi za izvedbo izobraževanj in oblike izobraževanj. Raziskava v diplomski nalogi zajema obdobje od 2011 do 2015. Ob zaključku diplomske naloge sem prišla do ugotovitev, da je z 185. členom Zakon za uravnoteženje javnih financ vplival na izobraževanje. V zakonu je zavedeno, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V Organizaciji X so bili na dogajanje pripravljeni in od leta 2007 niso sklepali formalnih pogodb o izobraževanju. Količina sredstev, namenjena za izobraževanje v Organizaciji X, je v obdobju od leta 2011 do 2013 strmo upadla, in sicer za kar 83%. Zmanjšala se je količina izobraževanj in udeležba na izobraževanjih v celotnem pravosodju, prav tako v Organizaciji X. Zaradi rebalansa proračuna je bil največji padec zaznan v letu 2012, prav tako so bile izvzete posamezne kategorije zaposlenih. Zaradi rebalansa proračuna je bilo nekaj izobraževanj izločenih iz programa ali pa so bila prestavljena v naslednje leto. V Organizaciji X so se zaposleni posledično odločali za udeležbe na internih izobraževanjih, kjer so se obravnavale teme, neposredno vezane na delo. Zmanjšalo se je število izobraževanj, ki so jih vodili zunanji izvajalci. V kasnejšem obdobju se sredstva na račun evropskih sredstev povečajo. Kljub varčevalnim ukrepom in uvedenemu zakonu, je končni cilj ostal enak, zagotoviti večjo pravno varnost državljanov s hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo sodnih postopkov, za samo izvedbo pa je potreben usposobljen in izobražen kader.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, varčevalni ukrepi, javni sektor, proračun Republike Slovenije
Published in DKUM: 20.01.2020; Views: 1056; Downloads: 219
.pdf Full text (572,40 KB)

22.
Deficitarnost kadrov v šolah vožnje Relax
Petra Polovšak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Problem pomanjkanja učiteljev vožnje je v podjetju Relax Trans prisoten že nekaj let. V šolah vožnje Relax smo v okviru diplomskega dela Deficitarnost kadrov v šolah vožnje Relax želeli pridobiti odgovore, ki bodo verodostojni, saj bomo na podlagi teh lahko zmanjšali kadrovsko deficitarnost učiteljev vožnje. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika v desetih poslovnih enotah. Od tega je bilo pet poslovnih enot, kjer je prisoten kadrovski deficit učiteljev vožnje, in pet poslovnih enot, kjer kadrovskega deficita učiteljev vožnje ne zaznavamo. Skupno anketiranih oseb je bilo 100. Od tega polovica iz deficitarnih poslovnih enot in polovica iz nedeficitarnih poslovnih enot. Z anketo smo pridobili potrebne podatke. Ti podatki, pa so bili ključnega pomena, da smo lahko v zadnjem delu diplomske naloge odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in navedli predloge za lažje pridobivanje manjkajočih kadrov. Ugotovljeno je bilo, da se pomanjkanje učiteljev vožnje pojavlja v izvenmestnih poslovnih enotah, torej v podeželskih poslovnih enotah. Te poslovne enote so: Ilirska Bistrica, Muta, Slovenska Bistrica, Lendava in Mozirje. Ugotavljamo, da je dejavnik, ki odločilno vpliva na odločitev za usposabljanje za učitelja vožnje, oddaljenost mesta usposabljanja za učitelja vožnje do kraja bivanja. Povprečno so ti kandidati oddaljeni 104 km. Drugo težavo pa predstavljajo finančna sredstva, kajti izobraževanje za učitelja vožnje stane 1600 €. Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež bi bili potencialni kandidati pripravljeni sofinancirati za izobraževanje. Pokazala se je občutna razlika, saj so kandidati iz nedeficitarnih poslovnih enot povprečno pripravljeni sofinancirati bistveno več kot kandidati iz deficitarnih poslovnih enot. Ugotovljeno je bilo, da bomo v šolah vožnje Relax zmanjšali deficitarnost učiteljev vožnje v podeželskih poslovnih enotah, če jim bomo ponudili sofinanciranje izobraževanja in zagotovili prevoz do kraja izobraževanja. Za nemoteno delovanje, rast, razvoj ter konkurenčnost šol vožnje Relax je razvoj strategije za pridobivanja deficitarnih kadrov je strateškega pomena. Na postavljena raziskovalna vprašanja, so bili pridobljeni vsi odgovori. Glede na rezultate je diplomska naloga postala koristno in uporabno orodje za šolo vožnje Relax.
Keywords: šola vožnje, deficitarnost kadrov, učitelj vožnje, nedeficitarne poslovne enote, deficitarne poslovne enote, kandidat
Published in DKUM: 13.01.2020; Views: 847; Downloads: 90
.pdf Full text (1,18 MB)

23.
Raziskava pred uvedbo novega prehrambnega proizvoda na trg
Urška Mikelj, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga postavlja temelje marketinškega načrta in smernic postavitve novega prehrambnega proizvoda na trg. Vse večji interes slovenskih potrošnikov je, da bi kupovali lokalne izdelke, zato smo raziskali, kako na trgu predstaviti nov lokalni prehrambni produkt. V nalogi raziskujemo, kateri so ključni elementi naše strategije pozicioniranja, kakšne so želje in navade naših kupcev in ciljnih skupin in kakšna je optimalna cenovna in distribucijska politika. S kratkim pregledom teorije smo postavili teoretične okvirje za našo raziskavo. Analizirali smo panogo in prepoznali rastoči trend v segmentu lokalno pridelanih prehrambnih proizvodov. Naredili smo hiter pregled zakonodaje prehrambnega področja, ki nas definira in omejuje. Definirali smo svoje tržišče in ocenili naše potencialne konkurente na trgu. Z analizo smo določili njihove prednosti in slabosti. S SWOT analizo smo pregledali naše prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti. Glavne prednosti, ki jih imamo, so prav v posebnem okusu, kakovostnih in naravnih sestavinah, lastni blagovni znamki in izkušeni ekipi. V glavnem delu raziskave smo s pomočjo odgovorov, ki smo jih dobili z anketo, analizirali mnenje potrošnikov. V nalogi smo tudi podrobneje analizirali rezultate anket in naredili tudi nekaj navzkrižnih analiz. Definirali smo ciljni trg. Opredelili smo dve največji skupini kupcev in določili tipičnega potrošnika svojih izdelkov. Preučili smo tudi marketinško pot svojega produkta - marmelade Ugotovili smo, da naša ciljna skupina marmelado kupuje v trgovinah z domačimi izdelki in eko/bio trgovinah. Opredelili smo marketinški splet po definiciji 4P in nestandardni okus proizvoda postavili kot del strategije pozicioniranja. Socialna omrežja smo določili kot glavno orodje marketinškega komuniciranja. Kljub priložnostim na tržišču raste tudi številčna konkurenca, zato je ključno dobro poznavanje naših kupcev, našega proizvoda in vzpostavitev pravilnega pozicioniranja na pravi način, skratka oblikovanje dobrega marketinškega načrta. Tako bosta blagovna znamka marmelad in prodaja uspešnejši.
Keywords: - marketinška raziskava - lansiranje novega proizvoda - blagovna znamka - marketinški splet - pozicioniranje proizvoda - prehrambni izdelek
Published in DKUM: 02.12.2019; Views: 1160; Downloads: 98
.pdf Full text (1,51 MB)

24.
Komunikacijsko udobje v podjetju x
Maja Ožbolt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo poskusili razrešiti problem upravljanja s komunikacijskim udobjem podjetja X, ki deluje v panogi gostinstva. Namen zaključnega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda domače in tuje strokovne literature s področja komunikacijskega udobja, opraviti empirično raziskavo o okolju komunikacijskega udobja. Okolje komunikacijskega udobja tvorijo organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, pripadnost zaposlenih, stil vodje in medsebojni odnosi. Cilj empirične raziskave je bil zasnovati predloge za izboljšanje stanja komunikacijskega udobja v konkretnem podjetju, ki deluje v panogi gostinstva v Sloveniji. Predmet raziskovanja je bil gostinsko podjetje X oz. stanje komunikacijskega udobja v omenjenem podjetju ter okolje komunikacijskega udobja. Teoretični del zaključne naloge je bil narejen na podlagi domače in tuje strokovne literature. Pri tem smo se poslužili deskriptivne metode, s pomočjo katere smo opisno predstavili vsebino teoretičnega dela zaključne naloge, komparativne metode, s pomočjo katere smo primerjali dejstva ter odkrivali rezultate na podlagi primerov iz gospodarske realnosti, deduktivne metode, s pomočjo katere smo iz splošnih teoretičnih stališč na danem primeru pridobljenih podatkov v empiričnem delu prihajali do konkretnih sklepov, metode kvantitativne analize, kjer smo iz sekundarno pridobljenih podatkov z različnimi dejstvi pojave strnili v določene količine ter jih med seboj primerjali in vzročno pojasnili, primerjalne metode, na osnovi katere smo glede na pridobljene sekundarne podatke preučevali podobne ali sorodne pojave in strukture z primerjavo enakih ali podobnih dejstev (statističnih pojavov, procesov in odnosov) ter metodo kompilacije, ki smo jo uporabili za povzemanje izsledkov znanstveno raziskovalnega dela oziroma opazovanj stališč, sklepov in spoznanj domače in tuje literature. Za empirični del zaključne naloge so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri podatkov. Anketa je potekala v mesecu juliju 2018 v Sloveniji na naključnem vzorcu 50 zaposlenih v podjetju X. Vsak udeleženec je v raziskavi sodeloval prostovoljno, z možnostjo odklonitve v kateremkoli delu raziskave. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa Microsoft Word, in Microsoft Excel ter SPSS. Pri tem smo se poslužili statistične metode, s pomočjo katere smo raziskovali podatke pridobljene na osnovi ankete. Uporabili smo metodo deskriptivne statistike. Analizirane podatke smo prikazali v obliki tabel in grafov. Posluževali smo se tudi matematične metode, saj smo z uporabo matematične logike, matematičnih formul, simbolov in operacij na eksakten način prikazovali in pojasnjevali zakonitosti pojavov povezanosti primarno in sekundarno pridobljenih podatkov. Ugotovili smo, da v podjetju X komunikacijsko udobje zaposlenih ni zadovoljivo in da na komunikacijsko udobje zelo vpliva poslovno okolje. Na koncu smo podali rešitev kako lahko management podjetja X uspešno vpliva na upravljanje komunikacijskega udobja. Podali smo tudi napotke in korake do oblikovanja strategije upravljanja s komunikacijskim udobjem v podjetju X.
Keywords: komunikacijsko udobje, organizacijski dejavniki, organizacijska klima, panoga gostinstva, strategija upravljanja s komunikacijskim udobje
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 949; Downloads: 62
.pdf Full text (5,51 MB)

25.
Neformalno izobraževanje odraslih ob delu
Maša Rakovec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Mlajše in starejše generacije so neprestano priče hitrim spremembam in napredku. Vse izboljšave (npr. v tehnologiji, zakonih, predpisih itd.) zelo vplivajo na delovna mesta. Posamezniki ugotavljajo, da le stopnja formalne izobrazbe ni dovolj za učinkovito in kakovostno delo ter tudi ne zagotavlja ohranitve delovnega mesta. Zato je med zaposlenimi stalna potreba po pridobivanju dodatnega znanja in veščin tako na strokovnem kot tehnološkem področju. Odrasli najbolj pogosto pridobijo ali pa nadgradijo svoje znanje z udeležbo na neformalnem izobraževanju. Raziskavo diplomskega dela smo izvedli med udeleženci konference, imenovane Koktajl sprememb 2018, ki jo vsako leto organizira podjetje Verlag Dashöfer. Glavni cilji raziskave so bili ugotoviti vzroke za udeležbo odraslih na tej konferenci in na drugih neformalnih izobraževanjih, ki jih organizira podjetje Verlag Dashöfer. Ugotoviti smo želeli tudi, kateri so ključni elementi izobraževalnih programov podjetja Verlag Dashöfer, ki vplivajo na udeležbo posameznika. Želeli smo identificirati najbolj pogoste kriterije, na podlagi katerih se posameznik odloči za določen izobraževalni dogodek, ki ga organizira podjetje Verlag Dashöfer. Z analizo odgovorov smo prišli do sledečih ugotovitev: organizatorji izobraževanj morajo pazljivo izbrati izvajalce predavanj, saj so izvajalci predavanj najpomembnejši kriterij pri izbiri neformalnega izobraževanja. Poleg ustrezne kompetentnosti se večina anketirancev odloči za določeno izobraževanje tudi na podlagi osebne preference posameznega predavatelja. Večina anketirancev je zavzetih za pridobivanje ali nadgrajevanje znanja. Organizatorji morajo tudi poskrbeti za raznoliko in z znanjem bogato ponudbo izobraževanj, saj so rezultati raziskave pokazali, da se anketiranci udeležujejo neformalnih izobraževanj, tako takih, kjer nadgrajujejo znanje na svojem strokovnem področju, kot takih, kjer širijo svoje znanje tudi na druga strokovna področja. Za anketirance je Ljubljana ena izmed najbolj priljubljenih lokacij izobraževanj, ki jih organizira podjetje Verlag Dashöfer. Glede cene in lokacije bi morali bolj podrobno zastaviti anketna vprašanja, da bi lahko pridobili bolj natančne ugotovitve.
Keywords: - neformalno izobraževanje, - izobraževanje odraslih, - zavzetost, - odločanje, - organiziranje programov neformalnega izobraževanja odraslih.
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 1315; Downloads: 163
.pdf Full text (860,42 KB)

26.
Pivovarska vojna - Odnos z vlagatelji
Urška Sušanj, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo na primeru t. i. pivovarske vojne poskušali skozi raziskovalna vprašanja ugotoviti, kako objavljena informacija vpliva na ceno delnic. Javno objavljena informacija o cenah in nakupih delnic in javno objavljene namere po prevzemu večinskega deleža so bile ključnega pomena. Posledično so pomenile znak za alarm ter aktivacijo vseh razpoložljivih poslovnih partnerjev in hčerinskih družb. Še junija 2001 je cena za delnico Pivovarne Union znašala 10.000 tolarjev. V boju za prevzem in čim hitrejši nakup, s čemer bi pridobili strateško prednost pred konkurenti, je Interbrew, po predhodni uskladitvi s Pivovarno Union, le 5 mesecev kasneje za eno delnico ponudil kar 73.000 tolarjev. Javna objava tako ekstremno zvišanih ponudb je povzročila verižno reakcijo. Slovenska odškodninska družba (SOD) je svoj paket delnic prodala Pivovarni Laško, za rekordnih 86.000 tolarjev, sledila je ponudba Interbrewa za 90.000 tolarjev, ter zadnja rekordna ponudba Interbrewa Pivovarni Laško, za odkup vseh delnic Uniona za kar 120.000 tolarjev. Javno objavljene informacije so bile izjemno pomembne. Pogojevale so odziv konkurentov in v večini primerov pomenile zvišanje ponujene cene za odkup. Pri tem so uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, občasno pa tudi manipulacije, zavajanja ter izkoriščanja različnih možnosti, vključno s tožbami. Cene so se gibale iracionalno, v že tako razgretem poslovnem okolju pa so se ob tem nenehno pojavljale razprave o nacionalnem interesu ter posledično izgubi nacionalne identitete.
Keywords: - Javno objavljena informacija, - cena delnic, - percepcija, - prevzemi, - nacionalni interes.
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1177; Downloads: 112
.pdf Full text (888,33 KB)

27.
Odnosi z javnostmi v krajevni skupnosti Slavka Šlandra
Maša Hafner, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu Odnosi z javnostmi Krajevne skupnosti Slavka Šlandra smo raziskovali, kako občani gledajo na vsebine zanimanja, ki se pojavljajo v občini, posebej na območju Krajevne skupnosti Slavka Šlandra. V uvodu smo razložili problem odnosov z javnostmi, njihovo definicijo in cilje odnosov z javnostmi. Pojasnili smo tudi namen diplomskega dela in kakšno je delovanje lokalne skupnosti v okviru odnosov z javnostmi. Podali smo grobi opis raziskave, ki smo jo izvedli. Predstavili smo okoliš, kjer smo izvedli anketo, tj. Krajevno skupnost Slavka Šlandra: kje leži, koliko ulic ima in koliko krajanov. Na koncu uvoda smo izpostavili omejitve ali težave, ki bi se lahko pojavile pri izdelavi diplomskega dela. Dve izmed njih sta dovolj številčna ustrezna literatura in zadostno število anketirancev. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo ankete in jih na koncu tudi analizirali. V prvem poglavju smo navedli več definicij odnosov z javnostmi. Nato smo predstavili zgodovino, kje in kdaj so nastali odnosi z javnostmi; navedene so tudi posamezne prelomne letnice. Sledijo modeli, ki so predstavljeni z bistvenimi značilnostmi. V drugem poglavju so opisani številni cilji odnosov z javnostmi. Zelo pomembno je tudi način izvajanja odnosov z javnostmi, kar je predstavljeno v odstavku 2.5. Sledi tretje poglavje, v katerem smo pojasnili, kaj je najpomembnejše za uspešnost menedžmenta organizacije kot je krajevna skupnost. Predstavili smo tri večje skupine za uvajanje strateškega menedžmenta v določeni organizaciji. Omenili smo avtorja Verčiča, ki je predpostavil nivoje deležnikov, javnosti in problema. V četrtem poglavju smo se osredotočili na odnose z javnostmi v lokalnih skupnostih. Najprej smo definirali Krajevno skupnost Slavka Šlandra in jo primerjali z navedenimi opredelitvami. Razložili smo tudi piramido vodenja, pogoje za položaj vodilnega in kakšne vodilne skupine obstajajo znotraj lokalne skupnosti. Drugi del diplomskega dela obsega raziskava. Izvedena je bila s pomočjo ankete, sestavljene iz treh sklopov. V prvem sklopu smo ugotavljali zanimanja anketirancev za izpostavljeno problematiko v KS Slavka Šlandra, v drugem sklopu obveščenost anketirancev o tem in v tretjem sklopu njihovo angažiranost.
Keywords: odnosi z javnostmi, identiteta organizacije, pridobivanje informacij, komuniciranje, lokalne skupnosti
Published in DKUM: 07.02.2019; Views: 1045; Downloads: 55
.pdf Full text (1,56 MB)

28.
Vpliv zunanjih dejavnikov na motivacijo za izobraževanje zaposlenih
Maja Kladnik, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Izobraževanje, učenje in motivacija so eni ključnih dejavnikov, ki so pomemben del vsake organizacije. Razvijanje posameznikovih sposobnosti, zmožnosti in krepitev kompetenc so izredno pomembni pri razvoju organizacije. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja v sodobnem ekonomskem in družbenem okolju so za organizacijo izredno pomembni strokovno usposobljeni, motivirani zaposleni, ki so pripravljeni osvojena znanja, spretnosti, sposobnosti in navade nadgrajevati in izpopolnjevati ter slediti razvoju na poklicnem področju. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv zunanjih dejavnikov na motivacijo za dodatno izobraževanje in kateri so tisti ključni dejavniki motivacije, ki vplivajo na odločitev za nadaljnje izobraževanje. Kot pomembna dejavnika motivacije za izobraževanje sta tako družinsko kot socialno okolje. Pomembni motivacijski dejavniki pa so tudi: odnos delodajalca do izobraževanja, pripravljenost delodajalca na fleksibilnost z urniki, finančno stanje zaposlenega in drugi. V teoretičnem delu magistrske naloge smo v prvem delu definirali teoretična izhodišča motivacije različnih avtorjev. Opisali smo motivacijske teorije in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na večjo učinkovitost in uspešnost posameznika. V drugem delu smo definirali pojem izobraževanja in učenja. Podrobneje smo opredelili oblike izobraževanja ter izpostavili in opisali ključne dejavnike izobraževanja. Predstavili smo motive za izobraževanje, ki posameznika vodijo v odločitev za nadaljnje šolanje in ovire, s katerimi se pri odločanju za izobraževanje posameznik srečuje. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve, kateri so tisti ključni zunanji dejavniki, ki zaposlenega motivirajo za nadaljnje izobraževanje. Podatke smo pridobili z metodo kvantitativnega anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili posameznikom s statusom zaposlenega. Ugotovitve raziskave so pokazale, da je za zaposlene zelo pomembna podopra partnerja in družine in da ima veliko vlogo pri motivaciji za izobraževanje že pridobljena izobrazba posameznika, odnos delodajalca in plača zaposlenega.
Keywords: motivacija, izobraževanje
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1914; Downloads: 277
.pdf Full text (1,07 MB)

29.
Poslovno komuniciranje mladih
Klemen Klun, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Dandanes imajo mladi težave pri iskanju prve zaposlitve. Ker nimajo izkušenj na določenih področjih dela, nimajo znanja o uporabi verbalne oz. neverbalne komunikacije, o pravilnem slogu oblačenja, zato so nekonkurenčni ostalim kandidatom, ki se potegujejo za isto delovno mesto. Prednosti, ki jim omogočajo večjo konkurenčno moč za želeno zaposlitev, so skrite v poznavanju poslovnega komuniciranja. Pri stiku z ljudmi ima zunanji videz pomembno vlogo, poleg tega je najbolj opazna dimenzija komunikacije. S pomočjo upoštevanja osnovnih definicij poslovnega komuniciranja lahko mladi naredijo dober vtis na delodajalca. Poleg omenjene dimenzije komunikacije posameznika predpostavljamo, da na njegovo uspešnost in učinkovitost vplivajo tudi komunikacijske veščine. Naša raziskava bo mladim iskalcem zaposlitve predstavila poslovno komuniciranje, s čimer bodo lahko konkurenčni ostalim kandidatom, ki se potegujejo za isto delovno mesto. Po našem predvidevanju je kandidat, ki posveča pozornost komunikacijskim veščinam (besednemu zakladu, kretnjam rok, drži telesa) in skrbi za svojo zunanjo urejenost, uspešnejši od ostalih posameznikov ter učinkovitejši od svojih sovrstnikov. Namen diplomske naloge je, da določimo jakost povezanosti med uspešnostjo oz. učinkovitostjo kandidata z njegovim posvečanjem zunanjemu videzu in komunikacijskim veščinam. V teoretičnem delu smo se posvetili področju splošne komunikacije, neverbalni komunikaciji, pojmoma uspešnosti in učinkovitosti ter poslovnemu komuniciranju. V praktičnem delu smo z anketo pridobili objektivne podatke, kjer so anketiranci ocenjevali, v kolikšni meri sami pri sebi posvečajo pozornost dejavnikom komuniciranja. Podatke smo organizirali in jih statistično obdelali. Stopnjo povezanosti smo določili s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Raziskava nam je pokazala, da obstaja majhna povezanost med zunanjim videzom mladih in uspešnostjo ter učinkovitostjo posameznika. Poleg te dimenzije poslovnega komuniciranja smo opravili raziskavo, ki je pokazala, da so komunikacijske veščine v manjši korelaciji z uspešnostjo in učinkovitostjo. Dejstva, da imajo mladi, ki poznajo pravila poslovne komunikacije, večjo možnost za uspeh v poslovnem svetu in večjo možnost za prvo zaposlitev, nismo dokazali. Danes ima prvi vtis velik pomen. Ker je prva zaznava zunanji videz, je zato tudi glavna predstavitev osebe in njegove osnovne podobe pri razgovorih za prvo zaposlitev. Zunanjemu videzu sledijo dimenzije komunikacijskih veščin. Če se prvinam poslovne komunikacije dovolj posvetimo, si omogočimo boljšo zaposlitev in večji ugled v družbi.
Keywords: • poslovno komuniciranje • mladi • zunanji videz • komunikacijske veščine • uspešnost • učinkovitost
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1501; Downloads: 221
.pdf Full text (1,28 MB)

30.
Primerjalna analiza zavzetosti nogometnih igralcev
Dino Ibranović, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali odnos med nogometnimi igralci v različnih klubih iz različnih lig v Sloveniji ter njihovo delovno zavzetost za treniranje in igranje nogometa. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični del ter raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opredelili različne teorije o delovni zavzetosti, ki so jih napisali različni avtorji. Opredelili smo še, kateri so dejavniki za zavzetost. Pojasnili smo vpliv vodij na zavzetost zaposlenih ter kako se izvaja merjenje delovne zavzetosti. Opisali pa smo tudi nogomet v Sloveniji, strukturo nogometa v Sloveniji, njegov pomen ter zgodovinski razvoj. V raziskovalnem delu smo obravnavali nogometaše iz petih slovenskih nogometnih lig, preverili smo kako se nogometaši počutijo med treniranjem in igranjem nogometa ter koliko so zavzeti in motivirani. Prav tako smo primerjali rezultate, da bi ugotovili, kateri nogometaši katere lige so bolj zavzeti za svoje delo. Ugotovili smo da so igralci iz višjih lig bolj motivirani in zavzeti za delo kot igralci iz nižjih lig, ter na osnovi tega v nalogi tudi predlagali nekatere izboljšave za delovanje nogometašev in njihovih klubov.
Keywords: - zavzetost zaposlenih - organizacija - motivacija - vodenje - nogomet
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1218; Downloads: 129
.pdf Full text (606,51 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica