Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Spremljanje reoloških lastnosti anorganskih prahov : magistrsko delo
Marko Šket, 2020, master's thesis

Abstract: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Keywords: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Published in DKUM: 04.03.2020; Views: 2453; Downloads: 302
Full text (1,73 MB)

Merila za izbiro scenarijev nesreč za državno oceno tveganja
Marko Šket, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preveriti, ali ima Slovenija predpisane scenarije za nacionalno oceno tveganja, jih primerjati z drugimi državami članicami in na osnovi tega oceniti, v kakšnem položaju je naša država na tem področju. Največji poudarek je namenjen scenarijem nesreč, ki so povezane z nevarnimi snovmi, čeprav so v nacionalne ocene tveganja vključene tudi druge nesreče, npr. ekstremni vremenski pojavi, poplave, plazovi, gozdni požari, potresi, jedrske nesreče, večje nesreče v prometu ipd. V delu smo raziskali, kateri scenariji nesreč z nevarnimi snovmi so uporabljeni za izdelavo državnih ocen tveganja in kako je ocenjeno tveganje za tovrstne nesreče. Analizirali smo pristope, ki jih uporabljajo v nekaterih evropskih državah in ugotavljali, kakšno je stanje v Sloveniji. Ugotovili smo, da Slovenija v državni oceni tveganja obravnava tri scenarije: izpust goriva, utekočinjenega naftnega plina in zelo strupene snovi. Z uporabo metode RRA smo izvedli hitro oceno verjetnosti teh scenarijev in ovrednotili še nedavna požara nevarnih snovi v Sloveniji. Na podlagi raziskanih metod in opravljenih analiz za Slovenijo in druge evropske države smo predlagali poenostavljeno metodologijo za preliminarni izbor ustreznih scenarijev za državno oceno tveganja. Rezultati kažejo, da je nabor scenarijev nesreč z nevarnimi snovmi v slovenski državni oceni tveganja ustrezen.
Keywords: scenariji nesreč, državna ocena tveganja, nevarne snovi, ocena tveganja
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1468; Downloads: 107
Full text (2,51 MB)

Search done in 0.08 sec.