| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 141
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
DELNA ENERGETSKA OSKRBA SAMOSTOJNE ENODRUŽINSKE HIŠE Z UPORABO TOPLOTNE ČRPALKE
Klemen Mohorič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja toplotne črpalke in spodbuja k njihovi večji uporabi, saj so toplotne črpalke zelo učinkovit način pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije. V okviru diplomske naloge smo prikazali trenutno uporabo toplotnih črpalk in drugih obnovljivih virov energije v Sloveniji. Prikazali smo različne tipe toplotne črpalke, načine njihove vgradnje ter kader in dovoljenja, potrebna za vzpostavitev centralnega ogrevanja s toplotno črpalko. V nadaljevanju smo stroškovno primerjali centralno ogrevanje s toplotno črpalko in centralno ogrevanje s fosilnimi gorivi ter opravili še ogljični odtis in SWOT analizo za toplotno črpalko. V diplomski nalogi smo predlagali večjo promocijo toplotnih črpalk in drugih obnovljivih virov energije ter več strokovnega kadra, potrebnega za pomoč ljudem.
Keywords: toplotna črpalka (TČ), obnovljivi viri energije (OVE), fosilno gorivo, toplogredni plin, ogljikov dioksid (CO2), grelno število (COP)
Published: 10.08.2012; Views: 1870; Downloads: 214
.pdf Full text (513,41 KB)

12.
13.
Uporaba lesnih sekancev za proizvodnjo električne in toplotne energije v Termoelektrarni toplarni Ljubljana, d.o.o.
Luka Debeljak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Keywords: lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig
Published: 10.07.2015; Views: 393; Downloads: 31
URL Link to full text

14.
MODEL IZGRADNJE FOTOVOLTAIČNEGA SISTEMA NA INDIVIDUALNI STANOVANJSKI HIŠI
Stojan Krivec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je prikaz pridobivanja električne energije na okolju prijazen način. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili vrste sončnih celic in njihovo delovanje. Z diplomsko nalogo smo želeli dokazati ekonomsko upravičenost postavitve sončne elektrarne (v nadaljevanju SE) na domači stanovanjski hiši. V našem primeru je največji problem nepravilni naklon in smer strehe. Problem se lahko reši z dodatno montažo profilov na streho. S takšno postavitvijo se približamo pravilni usmerjenosti celic in k boljšemu izkoristku SE. Po opravljenih izračunih smo prišli do sklepa, da je investicija v SE ekonomsko upravičena.
Keywords: sončne elektrarne, obratovalna podpora, zagotovljen odkup, tržna cena
Published: 17.01.2013; Views: 1110; Downloads: 59
URL Link to full text

15.
RAVNANJE Z ODPADKI, NASTALIMI V TOPLARNI CELJE
Peter Verbič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj znanosti in tehnologije je prispeval k hitremu družbenemu napredku, gospodarski rasti in ugodnejšemu načinu življenja, s tem pa se vedno bolj povečujejo negativni vplivi na okolje, raba naravnih virov in uporaba teh tehnologij. Še posebej pereč problem postaja obremenjenost okolja v večjih mestih. Kot ena od rešitev varovanja okolja je bila v naš pravni red sprejeta direktiva za celovit nadzor in preprečevanje obremenjevanja (ang. ˝Integrated Pollution Prevention Control˝ (IPPC)), ki zavezuje podjetja z večjim vplivom na okolje, da uvajajo najboljše razpoložljive tehnike (ang. ˝Best Available Techniques˝ (BAT)). Tudi v celjski regiji sledijo vsem sodobnim smernicam varovanja okolja. Eden od ukrepov je bilo načrtovanje in kasneje izvedba regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO Celje). Z njegovo izgradnjo je bil zagotovljen celovit način ravnanja z odpadki s sodobno tehnologijo na okoljsko sprejemljiv način za celotno regijo, saj je v ta projekt vključenih 24 občin savinjske regije. Pri tem se je doseglo, da so vidni pozitivni vplivi investicije na okolje, in sicer v zmanjšani količini odloženih odpadkov ter v manjšem vplivu odlaganja odpadkov v smislu generiranja toplogrednih plinov, soproizvodnji toplotne in električne energije iz odpadkov, s tem pa tudi v zmanjšanju negativih vplivov na ozračje in pri prihranku fosilnih goriv. V nalogi bomo predstavili tehnologijo termične obdelave lahke frakcije (LF) in blata iz čistilne naprave (BČN). Opisali bomo postopke čiščenja dimnih plinov pred izpustom v zrak ter prikazali ravnanje z odpadki, nastalimi med procesom. Opredelili bomo tudi možnost nadaljnjega zmanjšanja preostanka odpadkov po termični obdelavi.
Keywords: - termična obdelava komunalnih odpadkov - lahka frakcija - energetska izraba odpadkov - mulj iz čistilne naprave - trdni ostanki po čiščenju dimnih plinov - pepel in žlindra
Published: 10.05.2013; Views: 1063; Downloads: 265
.pdf Full text (1,46 MB)

16.
MODEL ENERGETSKE IZRABE BIOMASE V PRIMERJAVI S KURILNIM OLJEM
Mateja Perčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na prenovo ogrevanja v obstoječi hiši. Trenutno je ta hiša ogrevana z drvmi, vendar bi jo radi prenovili. Izbrali smo dve različni opciji za ogrevanje, in sicer ogrevanje s kurilnim oljem ali ogrevanje z lesno biomaso. Fosilna goriva so neobnovljiv vir energije, kar pomeni, da jih večno ne bomo mogli izkoriščati, poleg vsega pa so tudi velik obremenjevalec okolja. Vsi si moramo začeti prizadevati za zmanjševanje negativnih učinkov na okolje, med katerimi moramo zmanjšati in preprečiti emisije toplogrednih plinov. Vsak dan smo priča številnim zgovornim podatkom o podnebnih spremembah in posledicah, ki nam grozijo zaradi neprestanega razvoja in preveč brezskrbnega ravnanja z okoljem, od njega pa smo odvisni pravzaprav vsi. Problem nastane pri investicijskih stroških, saj je tehnologija ogrevalnih sistemov fosilnih goriv preprostejša od tehnologije izgorevanja biomase, vendar z dolgoročno primerjavo investicije in cene energenta ugotavljamo, da je cenovno najugodnejše ogrevanje na lesno biomaso.
Keywords: Obnovljivi viri energije (OVE), Fosilno gorivo, Lesna biomasa, Peleti, Sekanci
Published: 10.05.2013; Views: 932; Downloads: 188
.pdf Full text (3,99 MB)

17.
ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 V ZASAVJU S POMOČJO VGRADNJE SONČNIH ELEKTRARN
Janez Šoper, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času si je skoraj nemogoče predstavljati naš vsakdan brez potrebe po rabi električne energije. Ljudje iz dneva v dan postajamo vse večji porabniki električne energije, s tem pa se posledično povečujejo potrebe po dodatni proizvodnji električne energije. Da se s povečanjem potreb ne poveča obremenjevanje okolja pri proizvodnji elektrike s pomočjo termoelektrarn, so obnovljivi viri energije (OVE) prava pot za prihodnost. Prav tako cene fosilnih goriv strmo naraščajo in prekomerna poraba energije se kaže v vremenskih spremembah. Zato je obremenjevanje okolja s ogljikovim dioksidom (CO2) postal svetovni problem, saj je CO2 eden glavnih vzrokov za segrevanja plasti ozračja in nastanka tople grede. Med OVE spada tudi fotovoltaika, ki direktno pretvarja energijo sončnega sevanja v električno energijo brez uporabe trdih goriv in brez izpustov emisij CO2. S padanjem sončnih žarkov na površino sončnih celic fotovoltaičnih modulov se sproži proces pretvarjanja sončne energije v električno energijo. Doprinos in prispevek diplomske naloge je zmanjševanje emisij CO2 v Zasavju z vgradnjo treh sončnih elektrarn (SE), ki so ekološko bistveno sprejemljivejše, kot že obstoječa klasična termoelektrarna Trbovlje (TET). V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje in sestava fotovoltaičnih sončnih elektrarn vse od ideje, predpisov, standardov pa do izračunov, končnega priklopa sončnih elektrarn na omrežje in vzdrževanja le teh. Ugotovljeno je bilo, da se v Zasavju s postavitvijo treh SE skupne moči 3 Mega vata (Mwp), ki skupaj proizvedejo 3.615.087 kilovatnih ur (kwh) električne energije letno, emisije CO2 iz TET zmanjšajo za 3.198 ton, kar znaša 0,44 % celoletnega izpusta C02ja in 0,57 % celotne letne proizvodnje TET (630.000.000 kwh).
Keywords: električna energija, energija, obremenjevalec okolja, emisije CO2, obnovljivi viri energije, Zasavje, sončna energija, sončna elektrarna.
Published: 05.07.2013; Views: 883; Downloads: 67
.pdf Full text (1,98 MB)

18.
MODEL UREJANJA ZELENIH JAVNIH NAROČIL V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Koković, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih se je stanje okolja zaradi človekovih poseganj vanj zelo poslabšalo. Okoljski problemi se odražajo v obremenjevanju posameznih elementov okolja: zakisanju tal, evtrofikaciji, tanjšanju ozonskega plašča in večanju ozonske luknje, taljenju ledenikov, ekstremnih vremenskih pojavih in drugih posledicah, povezanih s podnebnimi spremembami, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in ogroženosti nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, krčenju gozdov, neučinkoviti rabi naravnih virov, slabšanju delovnih in bivanjskih razmer ter zdravja. Glede na to, da predstavljajo javna naročila 17,4 % BDP, lahko javni sektor preko instrumenta zelenih javnih naročil pomembno vpliva na zmanjšanje obremenitev okolja. Zeleno javno naročanje namreč omogoča doseganje specifičnih okoljskih ciljev, kot so izboljšanje posameznih okoljskih kazalnikov, čistejša proizvodnja in razvoj novih, okolju prijaznejših tehnologij, izdelkov in storitev. Zeleno javno naročanje spodbuja okoljsko ustreznejše ravnanje, vključno z energetsko učinkovitostjo in recikliranjem. Uporabno pa je tudi kot instrument osveščanja, saj je z zelenim javnim naročanjem javni sektor lahko vzor gospodarskim subjektom zasebnega prava ter potrošnikom. Glede na predvidene učinke zelenega javnega naročanja so slovenski nacionalni cilji na tem področju ambiciozni – v letu 2012 naj bi bilo kar 50 % oddanih javnih naročil »zelenih«. Iz statističnih podatkov Ministrstva za finance pa izhaja, da je bilo v letu 2012 oddanih 13,72 % zelenih javnih naročil, glede na vrednost pa je zeleno javno naročanje predstavljajo 20,88 %. Da bi čim hitreje in učinkoviteje dosegli cilj 50 %, mora vlada k urejanju področja zelenih javnih naročil pristopiti sistematično in vzpostaviti ureditev, ki zagotavlja politično podporo in podporo vodstva, razvoj okoljskih kriterijev za zeleno javno naročanje, vzpostavitev dialoga med zakonodajalcem, javnimi naročniki in ponudniki, ustrezna usposabljanja in svetovanje za javne naročnike in ponudnike ter spremljanje izvajanja zelenih javnih naročil. Ukrepe na tem področju pa je treba izvajati načrtno in kontinuirano ter jih prilagoditi posamezni ciljni skupini.
Keywords: javno naročilo, zeleno javno naročanje, ocena stroškov celotnega življenjskega obdobja, varstvo okolja, obremenitev okolja, sistemska ureditev
Published: 03.07.2013; Views: 1517; Downloads: 168
.pdf Full text (859,44 KB)

19.
RAVNANJE Z NEVARNIMI SNOVMI NA PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH
Dejan Pirc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opredeljena problematika nevarnih snovi ter njihovih škodljivih učinkov na zdravje ljudi in na okolje. Opisan je tudi pojav nevarnih odpadkov, ki se nanaša na probleme okoljevarstvene politike. Podane so nekatere evropske in svetovne smernice na področju ravnanja z nevarnimi snovmi, varovanja delavcev pred učinki nevarnih snovi ter varstva okolja. Navedeni in opisani so tudi slovenski zakoni, ki urejajo to področje. Natančno so tudi opisani vidiki ravnanja z nevarnimi snovmi in nevarnimi odpadki na Petrolovih bencinskih servisih. Poseben poudarek smo namenili ravnanju z nevarnimi odpadki. Z diplomskim delom predstavljamo idejo projekta, s katerim je predvideno zbiranje nekaterih vrst nevarnih odpadkov, za katere trenutno ne obstaja organizirano zbiranje in skladiščenje. Pri tem gre za nevarno embalažo in embalažo, ki vsebuje nevarne snovi. Tovrstni odpadki, ki se pogosto znajdejo med ostalimi komunalnimi odpadki (ali nekje v neposredni bližini bencinske črpalke) predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in za okolje, zato jih je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenim podjetjem.
Keywords: nevarne snovi, kemikalije, nevarni odpadki, zbiranje nevarnih odpadkov, bencinski servis
Published: 23.10.2013; Views: 1353; Downloads: 290
.pdf Full text (992,28 KB)

20.
Organizacijski model ravnanja s komunalnimi odpadki v Republiki Sloveniji
Barbara Avčin Tržan, 2013, master's thesis

Abstract: V Sloveniji je področje ravnanja s komunalnimi odpadki urejeno z zakonodajnim okvirom, ki predpisuje in obvezuje občine, da vzpostavijo javna podjetja ravnanja s komunalnimi odpadki, kamor spada zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov. Med obveznosti sodijo zagotovitev primerne infrastrukture, doseganje predpisanih deležev ločeno zbranih frakcij in ustrezna obdelava odpadkov ter odlaganje ostankov na tehnično primerna odlagališča (zakon 1, 2006, uredba 1, 2006, uredba 2, 2010, uredba 3, 2011, uredba 4, 2011, odredba 1, 2001, operativni program 1, 2008, operativni program 4, 2013). Velika razdrobljenost in nepovezanost slovenskih občin ter pomanjkanje ustrezne strategije in aktivnosti pri vzpostavitvi ustreznih sistemov ravnanja z odpadki se kaže v neprimernosti organizacije sistema ravnanja z odpadki in stroškovno obremenjujočem sistemu za ustanovitelje (občine) in uporabnike (občane). Problem je v tem, da mora v skladu z zakonodajo (zakon 2, 1993) vsaka občina s svojim javnim podjetjem ali koncesionarjem zagotavljati storitve, ki jih kot posamezna občina enostavno ne more. Graditve posameznega objekta MBO (mehansko biološke obdelave odpadkov) in odlagališča ne more izvesti vsaka občina posebej, ker je to s stroškovnega in tehnološkega vidika popolnoma neprimerno. Država je ponudila nepovratna sredstva EU in določen delež lastnih sredstev za vse občine, ki se povežejo v konzorcije (ali podobne oblike) in skupaj zgradijo centre za obdelavo odpadkov ter odlagališča. V celotni finančni perspektivi 2007–2013 je trenutno delujoč en center. V fazi projektiranja jih je še pet. Problematika skupnih medobčinskih projektov in posledično neuspešnost pri izgradnji ustreznih centrov za obdelavo odpadkov je v različnih politikah oblikovanja sistemov ravnanja z odpadki, povezovanju občin, umeščanju objektov, financiranju investicij, vodenju skupnih objektov itd. (operativni program 4, 2013). Na področju zbiranja ločeno zbranih frakcij se je na ravni občin vzpostavil sistem, pri katerem sta stopnja in kakovost ločevanja ustrezna. Za področje obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov pa bi bilo potrebno organizacijsko in lastniško preoblikovanje, ki bi zagotavljanje oziroma izvajanje teh storitev preneslo na raven države. Osnovni namen magistrskega dela je analiza dejavnikov, ki vplivajo na sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in oblikovanje modela, ki bo ustrezen z okoljskega, organizacijskega, tehničnega in ekonomskega vidika ter izvedljiv in transparenten. Oblikovali smo tri različne organizacijske modele in model obstoječega stanja in jih ocenjevali glede njihove ustreznosti in uspešnosti. Uporaba orodja DEXi je bila z izborom in uporabo devetinštiridesetih parametrov, ki opredeljujejo ustreznost modela, odločujoča pri izbiri modela za ravnanje s komunalnimi odpadki z vidika organizacijskih, ekonomskih, tehničnih in okoljsko zakonodajno oblikovanih parametrov. Cilj magistrskega dela je organizacijski model sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo učinkovit, transparenten in stimulativen. Sistem mora zagotavljati doseganje predpisanih deležev ločenega zbiranja in predelave odpadkov, preusmeriti nastale količine odpadkov z odlagališč v reciklažo, predelavo in termično obdelavo z energetsko izrabo ter omogočati Sloveniji prehod v »družbo recikliranja« do 2020 v skladu z direktivo Evropske unije (direktiva 1, 2008). Rezultati naloge kažejo, da organizacijski model (model 3), ki vključuje prenos dela obveznosti in storitev na državno raven (obdelavo in odlaganje), zbiranje pa ohrani na lokalni ravni, izkazuje najboljše rezultate pri podrobnejši analizi znotraj posameznih razredov uvrstitve modelov in pri kvantifikaciji posameznih parametrov. V primerjavi z vsemi modeli na vseh segmentih je njegova pomanjkljivost le v tem, da ne dosega maksimalne stopnje ločenega zbiranja, temveč optimalno stopnjo glede na zakonodajne zahteve in ekonomsko ceno ločenega zbiranja v odvisnosti od stroškov obdelave odpadkov ter končne optimalne izrabe po
Keywords: Javna podjetja, varstvo okolja, komunalni odpadki, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, DEXi, večkriterijsko odločanje
Published: 12.12.2013; Views: 1213; Downloads: 154
.pdf Full text (1,71 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica