Search the digital library catalog

Abstract: Pričujoče delo obravnava uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) pri pouku tujih jezikov na slovenskih srednjih šolah z vidika učiteljev. Osrednji poudarek je na vplivu LLM na pedagoško delo, doseganju učnih ciljev ter prilagajanju učnega procesa učiteljev ob zavedanju, da dijaki ta orodja uporabljajo pri domačem delu. Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom med 64 učitelji jezikov. Rezultati kažejo, da 77 % učiteljev pri svojem delu uporablja LLM, najpogosteje ChatGPT. Učitelji jih največ uporabljajo za pripravo gradiv in diferenciacijo pouka, redkeje pa za ocenjevanje, povratne informacije in administrativne naloge. Večina zaznava, da dijaki LLM uporabljajo pogosto ali občasno, zato se na to odzivajo s prilagajanjem nalog, večjim poudarkom na procesih učenja ter pogovori o koristih in pasteh umetne inteligence. Statistično značilnih razlik med učitelji glede na delovno dobo, program ali predmet ni bilo zaznati, potrjena pa je bila pozitivna povezava med pogostostjo uporabe in občutkom kompetentnosti. Ugotovitve nakazujejo, da LLM prinašajo učiteljem pomembne priložnosti, a hkrati zahtevajo premišljene pedagoške prilagoditve in smernice.
Keywords: veliki jezikovni modeli, umetna inteligenca, generativna umetna inteligenca, učenje jezikov, srednješolsko izobraževanje
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,98 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Keywords: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 97
Full text (2,58 MB)

Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil raziskati ozaveščenost o umetni inteligenci in integracijo sistemov umetne inteligence v osnovne šole z vidika svetovalne službe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej opredelimo razvoj umetne inteligence in tehnologije umetne inteligence. Omenimo tipe umetne inteligence pri človeku ter kje vse je umetna inteligenca prisotna v vsakdanu posameznika. Osredotočimo se tudi na umetno inteligenco v izobraževanju, pomen računalnika, vlogo učitelja pri elektronskem izobraževanju in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri tem izpostavimo tudi uporabo metod umetnointeligenčnih sistemov in opozorimo na previdnost pri uporabi umetne inteligence. V empiričnem delu magistrske naloge opravimo kvalitativno interpretativno študijo. Podatke za raziskavo smo zbrali z intervjuji, ki so bili izvedeni v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Pridobili smo odgovore 16 svetovalnih delavk, ki so redno zaposlene v šolski svetovalni službi. Na podlagi pridobljenih podatkov zaključujemo, da so intervjuvane svetovalne delavke dobro ozaveščene o sistemih umetne inteligence. Zavedajo se pomena uporabe tehnologije ter njenih pozitivnih in negativnih vplivov na otroke. Opozarjajo na pomembnost lastne aktivnosti in vseživljenjskega izobraževanja na področju umetne inteligence.
Keywords: sistemi umetne inteligence, svetovalno delo, vplivi tehnologije, računalništvo
Published in DKUM: 22.08.2023; Views: 879; Downloads: 356
Full text (1,96 MB)

Abstract: Fašenk v Markovcih je največji praznik za občane, velikokrat mu rečejo kar »peti letni čas.« Izvor tradicije fašenka v Markovcih ni popolnoma jasen, je pa kristalno jasen njegov vpliv na Markovčane, ki v tem času dobijo posebno energijo, žar, s katerim ohranjajo tradicionalne fašenske like in običaje. Tudi v markovskem vrtcu in šoli ohranjajo bogato fašensko dediščino in znanje predajajo novim generacijam. Namen magistrske naloge je bil analizirati predajanje znanja o fašenku v markovskem vrtcu in osnovni šoli ter pripraviti interaktivna gradiva s pomočjo IKT za predstavitev fašenka v vrtcu in šoli. Uporabili smo deskriptivno metodo in vsebinsko analizo. Analizirali smo prispevke o fašenku v vrtcu in šoli v občinskem časopisu, izvedli intervjuje na daljavo med vzgojiteljicami in učitelji ter opravili intervju v živo z ravnateljem vrtca in osnovne šole. Ugotovili smo, da v vtrcu in osnovni šoli uporabljajo različne učne metode, zato medse radi povabijo posameznike in društva, ki jim predstavijo fašenske like in okrasitev, ogledajo si razstave mask in skulpture, izdelujejo maske na delavnicah, se udeležijo povorke itd. Med vsemi naštetimi gradivi ni bilo nobenega IKT gradiva, zato smo se odločili pripraviti tri interaktivna gradiva s fašensko tematiko.
Keywords: Fašenk, Občina Markovci, Vrtec in Osnovna šola Markovci, IKT, maske
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 532; Downloads: 65
Full text (7,65 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor.
Keywords: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 561; Downloads: 137
Full text (1,43 MB)