41. Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)Fatma Ece Savkan, 2019, master's thesis Abstract: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Keywords: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Published in DKUM: 05.08.2019; Views: 1986; Downloads: 83
 Full text (1,18 MB) |
42. Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesenGašper Izidor Gomilšek, 2019, undergraduate thesis Abstract: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Keywords: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Published in DKUM: 02.08.2019; Views: 1752; Downloads: 119
Full text (1,03 MB) |
43. Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstevTadej Iršič, 2019, master's thesis Abstract: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Keywords: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Published in DKUM: 26.07.2019; Views: 1545; Downloads: 125
Full text (1,47 MB) |
44. Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnikaLuka Grgurič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Keywords: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 15.07.2019; Views: 1442; Downloads: 116
Full text (1,77 MB) |
45. Vpliv parametrov aplikacije na oblikovanje depozita škropilne brozge na listih čebuleMarijan Sirk, 2019, master's thesis/paper Abstract: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Keywords: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 972; Downloads: 86
Full text (1,64 MB) |
46. Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)Črtomir Kuhl, 2019, master's thesis/paper Abstract: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Keywords: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Published in DKUM: 03.04.2019; Views: 1433; Downloads: 94
Full text (1,40 MB) |
47. Agronomski in okoljski vidiki prekrivnih posevkov v ekološki pridelavi zelenjadnicMartina Robačer, 2019, doctoral dissertation Abstract: Cover crops can reduce the use of external inputs such as pesticides and fertilisers and can at the same time suppress weeds as well as improve or maintain soil fertility. Cover crops can also modify the microclimate which affects pest populations and diseases. Determining cover crop species and management practices is based on the needs and goals of production. The effects of introducing living mulch (LM) and management strategies on cash crop yield, product quality and energy use were studied in certain European countries (Slovenia, Italy, Germany and Denmark) in different climatic and soil conditions. In Slovenia, in organic production of cauliflower and leek, the effects of two terms of sowing white clover with additive design were compared with a production with black foil and with the usual agricultural practice by hoeing. In the field experiments the effect of LM on arthropod dynamics and activity density was investigated. The results demonstrated that the LM systems with a substitutive design, can be effectively implemented in vegetable production if the value of the ecological services (positive externalities) delivered by LM can counterbalance the yield loss due to the cash crop density reduction. If an additive design is used, the LM should be sown several weeks after the cash crop planting. Different cash crop genotypes (i.e., open pollinated/local cultivars in comparison with the hybrids) performed similarly. Use of human labor (HL) and fossil fuel (FF) energy slightly increased in LM systems (7%). The farmers’ acceptance of the LM techniques was quite high (75% of the interviewed sample). The LM technique did not affect the infestation of cabbage caterpillar Pieris spp., showing no detrimental effect of this technique on this key pest of cabbage. In Denmark, aphid populations were higher in the sole crop system than in the LM system. In Italy, a level of larval parasitization was detected and in the first year the percentage of parasitization was higher in LM (88%) than in sole crop (63%). Overall, the LM positively affected the activity density of Carabid beetles, also increasing the diversity and evenness of species (Slovenia and Italy) or activity density of some taxa (Slovenia and Denmark). Due to numerous agroecological services of cover crops, growing simultaneously with vegetables as LM, this could be promising technique for organic and others production systems in the future.
Keywords: organic vegetable production, cover crops, agroecological service, living mulch, energy consumption, biodiversity, soil arthropod
Published in DKUM: 01.02.2019; Views: 2206; Downloads: 296
Full text (1,43 MB) |
48. Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)Blažka Šutar, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Keywords: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Published in DKUM: 26.10.2018; Views: 1210; Downloads: 86
Full text (1,12 MB) |
49. Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVegUrška Lisec, 2018, master's thesis/paper Abstract: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti.
Keywords: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 2396; Downloads: 191
Full text (2,37 MB) |
50. Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerahMaja Škrinjar, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese.
Keywords: Ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt, SWOT analiza
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1229; Downloads: 51
Full text (1,05 MB) |
