SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 96
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
VPLIV UPORABE RASTNEGA REGULATORJA PROHEKSADION-Ca NA OBLIKOVANJE PRIDELKA JABLAN (Malus domestica Borkh.) OKUŽENIH S FITOPLAZMO CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI
Zvezdana Žafran, 2009, master's thesis

Abstract: V nasadih jablan sort Idared in Elstar smo tri leta preučevali vpliv aplikacije rastnega regulatorja proheksadion-Ca na količino in kakovost pridelka jabolk. Proheksadion-Ca smo nanesli dvakrat v rastni dobi v odmerku 75 g/ha pri sorti Idared in 150 g/ha pri sorti Elstar. Prvi nanos je bil izvršen, ko so poganjki dosegli dolžino 5–8 cm, in drugi tri tedne pozneje. Izvedli smo primerjave med učinki uporabe regulatorja proheksadion pri različnih sortah in zdravimi jablanovimi drevesi in drevesi, ki so bila okužena s fitoplazmo, povzročiteljico bolezni metličavost jablan (AP – Apple proliferation – Candidatus phytoplasma mali). Delo je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje učinka rastnega regulatorja na potek patogeneze in jakost izražanja bolezenskih znakov pri drevesih okuženih z AP-fitoplazmo. Uporaba proheksadion-Ca je značilno povečala kakovost in količino pridelka jabolk tako pri zdravih kot pri okuženih drevesih. Pridelek jabolk okuženih dreves se je pri sorti Idared povečal za 18 % in pri sorti Elstar za 15 %. Na podlagi primerjave med okuženimi drevesi, ki niso bila ali pa so bila tretirana z regulatorjem proheksadion-Ca, smo prišli glede učinkov uporabe proheksadion-Ca do naslednjih ugotovitev: delež plodov prvega razreda se je pri sorti Idared povečal iz 17 % na 36 % in pri sorti Elstar iz 18 % na 30 %, povprečna vsebnost sladkorja se je pri plodovih sorte Idared povečala iz 9.8 °Brix na 10.9 °Brix in iz 11.6 °Brix na 12.5 °Brix pri sorti Elstar, trdota plodov in vsebnost skupnih kislin se je nekoliko zmanjšala pri plodovih obeh sort. Uporaba proheksadion-Ca je značilno zmanjšala izražanje bolezenskih znamenj, to je pojavljanje izrazitih metlastih poganjkov. Predstavljeni so tudi nekateri vidiki ekonomike uporabe rastnega regulatorja. Nanos regulatorja proheksadion-Ca pri jablanah, okuženih z AP-fitoplazmo, značilno omili posledice bolezni in izboljša kakovost pridelka.
Keywords: jablana, Canidatus phytoplasma mali, pridelek, proheksadion-Ca
Published: 12.05.2009; Views: 3278; Downloads: 167
.pdf Full text (834,48 KB)

5.
AGROMORFOLOŠKA VARIABILNOST HIBRIDNIH POTOMSTEV PARADIŽNIKA IN NJIHOVA ODPORNOST PROTI BOLEZNIM
Boris Filipić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je potekala v letih 2006 in 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključevala je več genetsko in morfološko različnih sort in njihovih križancev paradižnika, s ciljem, da bi preverili odpornost na nekatere najpomembnejše bolezni, analizirali ključne agromorfološke lastnosti in ocenili primernost posameznih genotipov za kmetijsko pridelavo. Poskus je bil nastavljen po standardni zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri višini rastline in dolžini peclja ploda. Velika variabilnost je bila ugotovljena tudi pri nekaterih kvalitativnih lastnostih kot so oblika, barva in čvrstost ploda. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene med dimenzijami plodov. V letu 2006 je bila ugotovljena dokaj močna okužba z žametno pegavostjo (Fulvia fulva), leto kasneje pa je prevladovala krompirjeva plesen na paradižniku (Phytophthora infestans). Leta 2006 je bila ugotovljena tudi prisotnost črne listne pegavosti (Alternaria solani) na plodovih. Raziskava je pokazala, da so bili nekateri križanci visoko kakovostni in bi jih bilo smiselno vključiti v žlahtnjiteljski program, ali pa jih še nekaj generacij samooplojevati, da bi dosegli želeno homozigotnost in jih nato testirati kot potencialne nove sorte.
Keywords: paradižnik, Lycopersicon esculentum, kvantitativne lastnosti, kvalitativne lastnosti, odpornost na rastlinske bolezni, Fulvia fulva, Phytophthora infestans, Alternaria solani.
Published: 19.10.2009; Views: 1760; Downloads: 115
.pdf Full text (4,04 MB)

6.
VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA RAZVOJ ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI JABLANE (Malus domestica B.)
Bernarda Ferjanc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V poskusu, izvedenem v letih 2007, 2008 in 2009 v Sadjarskem centru Gačnik smo preučevali vpliv mreže proti toči na razvoj škodljivcev in bolezni jablane (Malus domestica B.). Poskus je potekal na jablanah sort 'Braburn', 'Fuji' in 'Gala', ki smo jih gojili pod protitočno mrežo in izven nje. Opazovali smo velikost populacije zelene jablanove uši, rdeče sadne pršice, jabolčnega zavijača in obseg napada poganjkov ter plodov od pepelaste plesni in jablanovega škrlupa. Protitočna mreža ni imela vpliva na razvoj populacij zelene jablanove uši. Populacije rdeče sadne pršice v letu 2008 so bile večje izven mreže pri sorti Gala. V preostalih letih, pri vseh preučevanih sortah mreža ni imela značilnega vpliva na pršico. Mreža tudi ni imela značilnega vpliva na velikost populacij jajčec uši, pršice ter na obseg črvivosti plodov od jabolčnega zavijača. Mreža je povzročila značilno manjši ulov metuljev zavijača na feromonske vabe znotraj nasada pod mrežo, v primerjavi z ulovom zunaj mreže. Stopnja napada poganjkov in plodov od jabolčnega škrlupa in pepelaste plesni na drevesih, gojenih pod mrežo, ni bila večja, kot pri drevju, gojenem izven mreže. Glede na rezultate naše raziskave lahko trdimo, da uporaba protitočnih mrež nima značilnega vpliva na razvoj preučevanih bolezni in škodljivcev jablane.
Keywords: jablana, protitočna mreža, škodljivci, bolezni
Published: 16.10.2009; Views: 2733; Downloads: 143
.pdf Full text (263,29 KB)

7.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Keywords: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Published: 21.10.2009; Views: 2617; Downloads: 339
.pdf Full text (2,17 MB)

8.
Primerjava obsega napada kostanjevega listnega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) med vrstama divjega kostanja (Aesculus hippocastaneum in Aesculus x carnea) v osrednji Sloveniji.
Romanca Špes, 2010, master's thesis

Abstract: V poizkusu smo opazovali razvojni krog škodljivca kostanjevega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) na navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastaneum) v primerjavi z razvojnim krogom na mesnatem divjem kostanju (Aesculus x carnea). Poskus je bil zasnovan na osnovi prehranske preference škodljivca in nadzorovan v insektariju na prostem, z naključno razmestitvijo vrst, v petih ponovitvah. Poizkus je potekal na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje od 2. 11. 2008 do 5. 8. 2009. V poizkusu smo merili in beležili premer pege v mm, število izvrtin na list in velikost ličinke v mm. Rezultati meritev kažejo, da so navedene spremenljivke odvisne od vrste divjega kostanja v vseh petih ponovitvah. Z raziskavo smo ugotovili, da traja celotni razvoj kostanjevega listnega zavrtača na navadnem divjem kostanju 8 tednov, v listju mesnatega divjega kostanja pa od 8 do 10 tednov. Izvrtine, ki jih kostanjev listni zavrtač povzroča na listju navadnega divjega kostanja, so v povprečju večje od izvrtin, ki se pojavijo pri napadu zavrtača na listju mesnatega divjega kostanja. Enako velja tudi za ličinke, ki so pri hranjenju z listjem navadnega divjega kostanja večje kot pri hranjenju z listjem mesnatega divjega kostanja. V raziskavi smo potrdili prisotnost dveh generacij škodljivca. Zaradi propada rastlin v začetku avgusta lahko le predvidevamo, da lahko škodljivec razvije tudi tretjo generacijo v klimatskih pogojih osrednje Slovenije. S pomanjkanjem hrane in življenjskega prostora na listih navadnega divjega kostanja se veča intenziteta napada na listih mesnatega divjega kostanja. S poizkusom smo ugotovili, da glavnina ličink na mesnatem divjem kostanju propade, preden se zabubijo, in lahko zaključimo, da je hibrid odporen na kostanjev listni zavrtač in bi bil zato primerna zamenjava za navadni divji kostanj pri urbanističnem in krajinskem načrtovanju.
Keywords: kostanjev listni zavrtač / navadni divji kostanj / mesnati divji kostanj / razvoj
Published: 11.05.2010; Views: 2287; Downloads: 133
.pdf Full text (731,54 KB)

9.
Vpliv oskrbe vinogradov na pojavnost trsnih rumenic
Gorazd-Rudolf Kovačič, 2010, master's thesis

Abstract: V vinogradu sorte 'Chardonnay', okuženem z Bois noir fitoplazmo, podjetja Radgonske gorice d.d., smo v obdobju od leta 2006 do leta 2009 proučevali vpliv tehnoloških ukrepov na pogostost pojavljanja trt z znamenji trsnih rumenic. V poskusu smo primerjali dva sistema oskrbe vinograda (sistem A — običajna integrirana pridelava, sistem B — integrirana pridelava, z dodatno uporabo insekticidov in herbicidov). Preučevali smo tudi učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov gostiteljev BN fitoplazme in prenašalca škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.). Poskusi so pokazali, da povečana intenzivnost zatiranja plevelov in uporabe insekticidov, vpliva na dinamiko pojavljanja trt z znamenji okužb s fitoplazmami povzročiteljicami rumenic vinske trte. Pri oskrbi po sistemu A je delež trt z znamenji po letih znašal 4,93 % (2006), 2,99 % (2007), 3,83 % (2008) in 3,06 % (2009). Delež trt, z izraženimi znamenji v delih vinograda z oskrbo po sistemu B pa je znašal 5,48 % (2006), 4,71 % (2007), 3,13 % (2008) in 2,27 % (2009). Z bolj intenzivnim zatiranjem plevelov in uporabo insekticidov na osnovi indoksakarba in klorpirifosa smo dosegli, da se delež trt, ki so kazale znamenja okužb z rumenicami, v poskusnem vinogradu dolgoročno ni povečeval. To posredno kaže tudi na možnost, da se ni povečeval delež okuženih trt. Uspešnost zatiranja plevelov, ki so gostitelji škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.), je možno povečati le z uvajanjem novih vrst herbicidov.
Keywords: Ključne besede: vinska trta, fitoplazme, herbicidi, insekticidi, oskrba
Published: 11.05.2010; Views: 2168; Downloads: 137
.pdf Full text (586,62 KB)

10.
Vpliv antidriftnih šob na učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Marko Berdnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V poljskem poskusu smo preučevali vpliv tipa šobe (standardne in antidriftne) na biotično učinkovitost herbicidov, uporabljenih za zatiranje plevelov v koruzi. Poskus je bil zasnovan kot poskus z več dejavniki v bločni zasnovi. Proučevali smo tri dejavnike (tip šobe, količino porabljene vode za nanos in vrsto herbicidne kombinacije). Herbicide smo nanesli s standardno traktorsko škropilnico. Tri tedne po aplikaciji smo izvedli vizualno ocenjevanje biotične učinkovitosti herbicidov, jeseni pa smo analizirali pridelek storžev. Pri nobenem plevelu nismo ugotovili značilnega vpliva tipa šobe na biotično učinkovitost, katerega koli od proučevanih herbicidov. Interakcije med tipom šobe in tipom herbicida ali tipom šobe in količino porabljene vode, glede vpliva na biotično učinkovitost herbicidov, ni bila značilna pri nobenem herbicidu. Tip herbicida in količina porabljene vode za nanos sta imela značilen vpliv na oblikovanje pridelka, tip šobe pa ne. V tem poskusu proučevane antidriftne šobe so bile glede uporabnosti za zatiranje plevelov povsem enakovredne standardnim šobam.
Keywords: koruza, pleveli, zatiranje, antidriftne šobe, učinkovitost
Published: 07.10.2010; Views: 1788; Downloads: 150
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica