Search the digital library catalog

Abstract: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja.
Keywords: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 33; Downloads: 45
Full text (1,93 MB)

Abstract: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo, da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Keywords: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 167; Downloads: 71
Full text (1,22 MB)

Abstract: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Keywords: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 300; Downloads: 139
Full text (3,25 MB)

Abstract: V obdobju epidemije COVID-19 je veliko ljudi poročalo o težavah, povezanih s spanjem, prišlo pa je tudi do porasta uporabe zaslonskih naprav. Namen magistrskega dela je bil raziskati spanje in splošno počutje slovenskih študentov v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in z Zoom izčrpanostjo v obdobju druge uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. V končni vzorec je zajetih 719 študentov (80,7 % žensk, 19,1 % moških, 0,3 % neopredeljenih, povprečna starost 22,2 let, razpon od 18 do 29 let), ki so na daljavo izpolnjevali baterijo vprašalnikov, ki jo sestavljajo Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Lestvica depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) in Lestvica Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF), vključena pa so tudi vprašanja, vezana na zdravje in na druge parametre spanja. Ključne ugotovitve so, da se uporaba zaslonskih naprav čez dan in pred spanjem pomembno povezuje s parametri spanja, med katerimi so kakovost spanja, čas odhoda v posteljo, latenca uspavanja in dnevna neučinkovitost, povezuje pa se tudi z občutki anksioznosti, depresivnosti in stresa ter z Zoom izčrpanostjo. Ker so študenti nasploh ranljiva skupina za težave s spanjem in ker ostaja uporaba zaslonskih naprav pomemben del vsakdana tudi ob izzvenevanju epidemije, smo v magistrskem delu izpostavili pomembnost ozaveščanja študentov o zdravem spanju in o ustrezni uporabi zaslonskih naprav ter predstavili nekaj idej za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: spanje, splošno počutje, uporaba zaslonskih naprav, Zoom izčrpanost, epidemija COVID-19
Published in DKUM: 22.12.2022; Views: 1119; Downloads: 201
Full text (816,92 KB)

Abstract: Zgodnje regulacijske težave predstavljajo dejavnik tveganja za dolgoročne vedenjske in čustvene težave v odraslosti, še posebej za izogibajoče osebnostne lastnosti, povezane s socialnim umikom. Vendar ostaja neraziskano, ali so regulacijske težave v prvih letih življenja povezane s težavami v socialnem funkcioniranju v odraslosti. Ključni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali imajo odrasli z zgodovino regulacijskih težav manj kvalitetne vrstniške odnose v odraslosti v primerjavi s kontrolno skupino in ali lahko te dolgoročne socialne težave povežemo s spremembami v delovanju alostatično-interoceptivnega možganskega sistema. Analizirali smo podatke Bavarske longitudinalne študije, v kateri so odrasli (povprečna starost 28 let; 50 % žensk) z (n=42) in brez (n=70) zgodovine zgodnjih regulacijskih težav bili udeleženi v polstrukturiranem kvalitativnem intervjuju, izpolnili samo-ocenjevalni vprašalnik za merjenje kvalitete vrstniških odnosov v odraslosti in sodelovali v študiji funkcijskega slikanja možganov v stanju mirovanja za merjenje sprememb v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskih regij, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli z zgodnjimi regulacijskimi težavami manj kvalitetne vrstniške odnose in povišano intrinzično funkcijsko konektivnost možganskih predelov, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem in socialno vedenje. Spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti so bile večje pri odraslih s komorbidnimi in stabilnimi regulacijskimi težavami, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo stabilne ali samo komorbidne regulacijske težave. Dodatno so se spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti dorzalno medialne insule in dorzalne amigdale negativno povezovale s kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Pokazalo se je, da povišana intrinzična funkcijska konektivnost dorzalno medialne insule z nekaterimi drugimi možganskimi predeli alostatično- interoceptivnega sistema predstavlja mediator odnosa med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, ki so v ozadju socialnih težav odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju učinkovitih podpornih strategij za vzpostavljanje in ohranjanje socialnih interakcij v odraslosti.
Keywords: zgodnje regulacijske težave, alostatično-interoceptivni sistem, vrstniški odnosi v odraslosti, dorzalno medialna insula
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 1519; Downloads: 182
Full text (1,55 MB)