Search the digital library catalog

Abstract: Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkriti koliščarski naselbini Črešnja pri Bistri na Ljubljanskem barju, ki jo okvirno datiramo v 36. stoletje pr. Kr. V prispevku obravnavamo stratigrafijo, arheološke najdbe, dendrokronološke raziskave, raziskave makroskopskih rastlinskih ostankov, ostanke sesalske makrofavne, ptičev in rib.
Keywords: Bistra (Vrhnika), Ljubljansko barje, kolišča, bakrena doba, datiranje, dendrokronologija, rastlinski ostanki, živalski ostanki, ptice, ribe, arheologija, Slovenija
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 6
Link to full text

Abstract: Avtorji so z analizo izbljuvkov ugotavljali prehrano kormoranov Phalacrocorax carbo, ki so se prehranjevali na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99. Izbljuvke so pobirali na prenočišču pri Hotiču. Izmed 473 izbljuvkov so bili v 69,8 % ostanki rib. V izbljuvkih so bile tudi gliste Nematoda in trakulje Cestoda ter ostanki mladoletnic Trichoptera, polžev Gastropoda in ene žabe Rana sp. V izbljuvku so bili ostanki 1 do 69 rib (Mediana 2, Povprečje 3,9). V 41,8 % izbljuvkov je bila samo ena riba, v 93,6 % izbljuvkov pa do 10 rib. Našli so ostanke 1288 osebkov rib. 1279 osebkom so določili dolžino in maso. Skupaj so tehtali 57 kg. Določili so 12 vrst rib. V izbljuvkih so našli ostanke lipana Thymallus thymallus, postrvi Salmo trutta, klena Leuciscus cephalus, podusti Chondrostoma nasus, platnice Rutilus pigus virgo, rdečeoke Rutilus rutilus, navadne mrene Barbus barbus, ploščiča Abramis brama, zelenike Alburnus alburnus, ščuke Esox lucius, navadnega ostriža Perca fluviatilis in navadnega okuna Gymnocephalus cernuus. V prehrani so prevladovali krapovci Cyprinidae (85,8 % po številu in 90,5 % po masi). Lipan in postrv sta sestavljala 6,5 % po številu in 3,6 % po masi ter ščuka in navadni ostriži 7,3 % po številu in 3,6 % po masi. Znotraj krapovcev sta bila najpogostejša klen (16,4 % po številu in 38,6 % po masi) in podust (3,9 % po številu in 16,5 % po masi). Delež nedoločenih krapovcev je bil 57,1 % po številu in 28,5 % po masi. Dolžina rib je bila od 23 do 345 mm. Najpogostejši velikostni razred, ki so ga plenili kormorani, je bil 70-170 mm (50 % po številu, 19 % po masi), vendar smo zaključili, da so veliki osebki (>170 mm) sestavljali najpomebnejši delež (25,0 % po številu, 80,1 % po masi) v prehrani kormoranov. Število osebkov krapovcev, ostrižev in salmonidov med meseci je bilo statistično značilno različno, število osebkov posameznih vrst določenih krapovcev pa ne. Zaključili smo, da so razlike odvisne predvsem od naključja, na katero vrsto rib so kormorani naleteli. Klen in podust, ki se združujeta v večje jate, sta na območju za kormorana najverjetneje najbolj odkrivni vrsti.
Keywords: ptice, kormorani, ribojede ptice, Phalacrocorax carbo, prehrana, zimska prehrana, analize, Slovenija, Sava
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1415; Downloads: 48
Link to full text

Abstract: Avtorja sta z analizo izbljuvkov ugotavljala prehrano kormoranov Phalacrocorax carbo, ki so marca 1996 skupinsko prenočevali ob reki Dravi pri Miklavžu na Dravskem polju. Našla sta ostanke 741 osebkov rib, katerih skupno maso sta ocenila na 115 kg. Določila sta 14 vrst rib (klen Leuciscus cephalus, podust Chondrostoma nasus, navadna mrena Barbus barbus, beli amur Ctenopharyngodon idella, zlati ali srebrni koreselj Carassius auratus, ploščič Abramis brama, krap Cyprinus carpio, platnica Rutilus pigus virgo, rdečeoka Rutilus rutilus, navadni ostriž Perca fluviatilis, okun Gymnocephalus cernuus, smrkež Gymnocephalus schraetzer, čep Zingel zingel, ščuka Esox lucius). V prehrani kormorana je bil najpogostejši navadni ostriž (52,5% po številu, 53,1% po masi), podust pa druga najpogostejša vrsta (14,0% po številu, 22,3% po masi). Najpogostejši dolžinski razred vseh požrtih rib je bil med 18 in 22 cm (32,1%). Povprečna dolžina požrtih navadnih ostrižev je bila 21,9 cm (mediana 21,5 cm, Q1-Q3: 18,9-25,2 cm), podusti pa 26,7 cm (mediana 25,3 cm, Q1-Q3: 22,3-31,9 cm). Povprečna dolžina vseh požrtih rib je bila 21,3 cm (mediana 20,9 cm, Q1-Q3: 18,1-25,2 cm, min-max: 6,1-46,3 cm). Osebki prvega kvartila so sestavljali 6,4% mase vseh osebkov, drugega in tretjega kvartila 42,2% in osebki zadnjega kvartila 51,3% mase vseh osebkov. Velikostno strukturo navadnega ostriža, predvsem nizki delež majhnih osebkov v prehrani kormorana, sta avtorja pripisala zaledenelosti stoječih voda. Ker so majhni navadni ostriži prehransko vezani na plankton, se zadržujejo predvsem v stoječih vodah, kjer je planktona največ. V zimi 1995/96 pa so bile stoječe vode zamrznjene in ribe v njih kormoranom nedostopne. Na prehrano s planktonom pa niso vezani okuni in večji navadni ostriži. Ti so se zadrževali tudi v tekočih nezaledenelih delih reke, kjer so bili kormoranom dostopni. Avtorja sta zaključila, da je bil v prehrani kormorana delež navadnega ostriža verjetno večji kot v prehranjevalnem habitatu, delež podusti, navadne mrene in klena pa je bil verjetno manjši kot je bil njihov delež v prehranjevalnem habitatu.
Keywords: ptice, kormorani, ribojede ptice, Phalacrocorax carbo, prehrana, zimska prehrana, analize, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1220; Downloads: 40
Link to full text