1. Refluksna bolezen požiralnika, peptična razjeda in okužba s Helicobacter pylori - prospektivna, kontrolirana raziskava : Esophageal reflux disease, peptic ulcer and Helicobacter pylori infection - a prospective, controlled studyPavel Skok, Igor Križman, Marija Skok, 2003, professional article Abstract: Background. A possible association of esophageal reflux disease with peptic ulcer, Helicobacter pylori infection or the results of eradication, has not been elucidated. It is an alarming fact that in developed countries the incidence of esophageal adenocarcinoma, which is associated with reflux disease, is increasing. Aim. The aim of the study was to establish the prevalence of esophageal reflux disease after eradication of H. pylori infection in patients with hemorrhaging and nonhemorrhaging peptic ulcer of stomach or duodenum. Patients and methods. Study was approved in 1998 by the Slovenian Medical Ethics Committee (No. 90/09/98). Prospective, controlled and randomized, carried out between 1998-2000. The study included 80 patients (50 male and 30 female, av. age 57.5 years, SD +/- 17.1, range 22-80 years) in which endoscopy confirmed hemorrhage from peptic ulcer of stomach or duodenum and HP infection. The control group was made up of 80 patients (50 male and 30 female, av. age 56.8 years, SD +/- 16.8, range 19-80 years) with peptic ulcer of stomach or duodenum and H. pylori infection in the same period of time. In all cases the recommended drug combination were used in the treatment of the infection: a proton pump inhibitor, omeprazol (4 weeks), and combination of antibiotics , claritromycin and metronidazole or with regard to the antibiogram (1 week). The therapeutic success was ascertained endoscopically four weeks after inclusion in the study. Infection eradication was confirmed by the rapid urease test and histologic investigation of the gastric mucosa. One year after, in the course of follow-up, in patients with endoscopic investigations, 24-hour pH-metry or fiberoptic spectrophotometric bilirubin determination, bilimetry, we tried to establih signs of esophageal reflux disease. Results. Four weeks after inclusion in the study the success of infection eradication was 92.5% in the study group while in the control group reached 91.25%, p>0.05. Endoscopic investigation performed one year after inclusion in the study revealed a recurrence of H. pylori infection in 4 patients (5%, 4/80) from the study group and in 5 (6.25%, 5/80) from the control group, p>0.05. During endoscopy we confirmed esophagitis in 8 patients from the study group (8/76, 10.5%) and in 9 patients (9/75, 12%) from the control group, p>0.05. The findings of the 24-hour pH-metry confirmed acid reflux in 11 patients (11/76, 14.4%) from the study group and in 10 patients (10/76, 13.1%) from the control group, p>0.05. Fiberoptic spectrophotometric bilirubin determination showed alkaline reflux in 3 patients (3/76, 3.9%) from the study group and in one patient (1/75, 1.3%) from the control group, p>0.05. Conclusions. The results confirm that after eradication of H. pylori infection, esophageal reflux disease occurs significantly more often in patients with peptic ulcer of the duodenum as compared to those with peptic ulcer of the stomach. The development complications is not affected by whether the peptic ulcer had manifested itself with complications or not. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1678; Downloads: 67
Link to full text |
2. Zapleti antikoagulacijskega zdravljenja: klinično pomembne krvavitve iz zgornje prebavne ceviPavel Skok, Marija Skok, 2006, original scientific article Abstract: Izhodišča. V zadnjem obdobju je uporaba antikoagulacijskih zdravil za zdravljenje in preprečevanje trombembolizmov v svetu in pri nas v porastu. Zdravljenje s temi učinkovinami je zahtevno, se zlasti pri starejših s pridruženimi boleznimi, ki uporabljajo različna zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostnost resnih zapletov, klinično pomembnih krvavitev iz zgornje prebavne cevi pri bolnikih, zdravljenih z oralnimi antikoagulacijskimi zdravili v prospektivni kohortni raziskavi. Bolniki in metode. V raziskavo so vključeni vsi bolniki, pri katerih smo v obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornje prebavne cevi zaradi krvavitve iz prebavne cevi. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov: 2452 žensk (38,2 %) in 3964 moških (61,8 %) povprečne starosti 59,3 leta v razponu od 1-106 let, SD 17,2 leta. Med bolniki so prevladovali starostniki, saj je bilo 53,4 % preiskovancev starejših od 60 let. Pri 86,4 % preiskovancev smo ugotovili vzrok krvavitve v zgornji prebavni cevi. V zadnjem tednu, preden so zakrvaveli, je 20,4 % (1309/6416) preiskovancev uporabljalo nesteroidna protivnetna zdravila, oralna antikoagulacijska zdravila ali salicilate vsaj v enkratnem dnevnem odmerku. Pomemben del bolnikov, 6,3 % (82/1309), z obilno krvavitvijo iz zgornje prebavne cevi, je uporabljal oralna antikoagulacijska zdravila in imel vrednosti INR > 5, del med njimi, 25,6 %, pa celo INR > 10. Umrljivost med bolniki s povišanim INR je bila 17,1 %. Zaključki. Krvavitev iz prebavne cevi je resen zaplet zdravljenja z različnimi zdravili. Varnejša uporaba oralnih antikoagulacijskih zdravil mora še zlasti temeljiti na skrbni izbiri bolnikov in indikacij ter vztrajati pri natančnem uživanju priporočenih odmerkov zdravil. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1668; Downloads: 50
Link to full text |
3. Krvavitve iz prebavne cevi - nekatere epidemiološke značilnosti bolnikov v obdobju 1994-2003Pavel Skok, Marija Skok, Andreja Ocepek, Davorin Ćeranić, 2006, original scientific article Abstract: Izhodišča. Krvavitev iz prebavne cevi je čest medicinski problem in pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti. V prospektivni raziskavi ugotoviti vzroke krvavitev iz prebavne cevi in umrljivost teh bolnikov v desetletnem obdobju v Splošni bolnišnici Maribor. Bolniki in metode. Pri bolnikih, vključenih v raziskavo, smo v obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornje prebavne cevi in druge diagnostične postopke za opredelitev vzroka krvavitve iz prebavne cevi. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov: 2452 žensk (38,2 %) in 3964 moških (61,8 %), povprečne starosti 59,3 leta, v razponu od 1-106 let, SD 17,2 leta. Pri 2142 bolnikih (33,4 %) smo ob nujni endoskopski preiskavi zgornje prebavne cevi ugotovili sledove sveže ali pretekle krvavitve. Različne oblike endoskopske hemostaze smo izvršili pri 1486 bolnikih (23,2 %). Zapleti peptične razjede so bili vzrok krvavitve pri 36,4 % preiskovancih. Med pogostimi vzroki so bile tudi vnetne, hemoragičnoerozivne spremembe sluznice zgornjih prebavil (16,6 %), refluksna bolezen požiralnika (11,2 %) in raztrgane varice požiralnika (10,7 %). Med redkejšimi vzroki kravitev iz zgornje prebavne cevi so bili različni tumorji (3,8 %), sindrom Mallory-Weiss (2,9 %), polipaste spremembe (1,4 %) in razjeda Dieulafoy (1,3 %). Pri 13,7 % bolnikov smo vzrok krvavitve ugotovili v debelem črevesu, pri 0,4 % pa v tankem črevesu. Več kot polovica naših bolnikov (53,4 %) je bila starejših od 60 let, 11,4 % pa starejših od 80 let. Skupna smrtnost naših bolnikov je bila 9,9 %, večina med njimi (8,5 %) je bila starejša od 60 let s pridruženimi boleznimi in zapleti med zdravljenjem. Zaključki. V predstavljenem obdobju so bili zapleti peptične razjede najpogostejši vzrok krvavitev iz prebavne cevi. Krvavitve iz prebavil so pogoste pri starejših bolnikih s pridruženimi boleznimi, ki neugodno vplivajo na uspešnost zdravljenja in povečajo smrtnost teh bolnikov. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1302; Downloads: 35
Link to full text |
4. Nesteroidna protivnetna zdravila in dispepsija v ambulanti splošne medicine - prospektivna, kontrolirana raziskavaMarija Skok, Pavel Skok, 2005, original scientific article Abstract: Izhodišča. Obravnava bolnikov z dispeptičnimi simptomi je diagnostični in terapevtski problem, s katerim se pogosto srečujejo zdravniki splošne in družinske medicine, internisti in gastroenetrologi. Namen raziskave. V raziskavi smo skušali ugotoviti izraženost in pogostost dispeptičnih simptomov pri bolnikih, starejših od 60 let, ki so redno uporabljali nesteroidna protivnetna zdravila. Bolniki in metode. Raziskava je prospektivna, kohortna, temelječa na intervjuju ambulantnega pregleda, rezultatih opravljenih diagnostičnih postopkov in sledenju. Potekala je v obdobju 1999-2003 v ambulanti družinske medicine in gastroenterološki ambulanti. Pri bolnikih, ki so redno uporabljali nesteroidna protivnetna zdravila, smo ugotavljali pogostost in izraženost dispeptičnih simptomov, najpogosteje uporabljana zdravila in rezultate diagnostičnih postopkov, ki smo jih opravili za opredelitev vzroka dispepsije. Kontrolno skupino so sestavljali bolniki, starejši od 60 leta, pri katerih so se prav tako pojavljali dispeptični simptomi, vendar niso uporabljali nesteroidnih protivnetnih sredstev. Rezultati. V raziskavo smo vključili 50 bolnikov, 27 žensk in 23 moških, povprečne starosti 67,3 leta, v razponu od 60-80 let, v kontrolni skupini je bilo 50 bolnikov, 28 žensk in 22 moških, povprečne starosti 66,6 let, v razponu od 61-80 let. Vsi bolniki študijske skupine so v obdobju zadnjih treh mesecev uporabljali NSAR ali pripravke acetilsalicilne kisline. Med bolniki obeh skupin ni bilo pomembnih razlik v številu in uporabi drugih zdravil, ki so jih uporabljali, p=0,65. Povprečna ocena dispeptičnih težav v študijski skupini je bila 3,02, SD +/- 0,6, med njimi je 70 % bolnikov želelo uporabljati antagoniste receptorjev H2, ali zaviralce protonske črpalke zaradi teh težav. Med bolniki kontrolne skupine je bila povprečna ocena izraženosti težav 2,72, SD +/- 0,7, redkeje so tudi posegali po zdravilih, ki naj bi jim olajšala njihove težave, le v 52 %. Razlika v izraženosti dispeptičnih težav je med obema skupinama statistično značilna, p=0,02. Zaključki. Nesteroidna protivnetna zdravila sodijo med pomembne vzroke dispepsije pri starostnikih. Odločitev o različnih diagnostičnih postopkih usmerjata dobro poznavanje simptomov in svojih bolnikov. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1652; Downloads: 77
Link to full text |