| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 129
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Keywords: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 208; Downloads: 57
.pdf Full text (1,63 MB)

2.
Prostočasne dejavnosti mladih : magistrsko delo
Helena Smonkar, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preživljanje prostega časa v obdobju mladostništva. Raziskave na področju prostega časa so pokazale, da je izbira dejavnosti odvisna od okoljskih in finančnih dejavnikov, veliko vlogo pri izbiri ima posameznikova osebnost, prav tako pa tudi interesi. Nekatere prostočasne dejavnosti se pri otrocih in mladostnikih odvijajo v okviru šole, druge si otroci izberejo izven okvirov šole. V obdobju mladostništva so dejavnosti v prostem času še posebej pomembne, saj se tekom obdobja intenzivno razvijata osebnost in identiteta posameznika. Do neke mere je potrebno, da so dejavnosti, ki se jih mladostniki udeležijo v prostem času, organizirane ter vodene s strani odrasle osebe. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 250 mladostnikov iz različnih srednjih šol po Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, vzorec je bil priložnostno izbran. Primerjali smo aktivnosti v prostem času med mladostniki, ki v času šolanja živijo doma, in tistimi, ki živijo v dijaškem domu. Ugotovili smo, da imajo dijaki iz dijaških domov statistično značilno bolj organiziran prosti čas v primerjavi z dijaki, ki živijo doma. Slednji več prostega časa preživijo na elektronskih napravah kot dijaki v dijaških domovih. Po rezultatih naše raziskave se dijaki, ki živijo v dijaških domovih, v prostem času bolj pogosto družijo z vrstniki, v primerjavi z dijaki, ki bivajo doma. Dijaki iz dijaških domov imajo večjo izbiro aktivnosti v prostem času kot dijaki, ki živijo doma. Potrdili smo tudi hipotezo, da je ukvarjanje z več aktivnostmi v prostem času pri vseh dijakih statistično povezano s slabšim učnim uspehom. Dijaki si prosti čas organizirajo na podlagi ostalih obveznih aktivnosti in notranje motivacije.
Keywords: prosti čas, prostočasne aktivnosti, obdobje mladostništva, dijaški domovi
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 220; Downloads: 41
.pdf Full text (2,21 MB)

3.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Horvat, 2022, master's thesis

Abstract: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti.
Keywords: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 152; Downloads: 20
.pdf Full text (2,91 MB)

4.
Učenje predšolskega otroka pred in med covid-19 : diplomsko delo
Ines Lah, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Keywords: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Published in DKUM: 18.07.2022; Views: 240; Downloads: 60
.pdf Full text (979,01 KB)

5.
Profesionalni razvoj vzgojitelja : diplomsko delo
Jan Jeraj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 401; Downloads: 113
.pdf Full text (1,42 MB)

6.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Keywords: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 447; Downloads: 67
.pdf Full text (1,57 MB)

7.
Motivacija učencev pri učenju nemščine v osnovni šoli
Valerija Sobočan, 2018, master's thesis

Abstract: Danes potrebe po znanju tujih jezikov presegajo vse meje in učiti se je treba na vsakem koraku. Znanje lahko pridobimo le z učenjem, pri katerem sta notranja in zunanja motivacija ključnega pomena. Notranja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj izhaja iz učenca samega in ne potrebuje nobenih drugih zunanjih spodbud, notranje motivirane učence pa pogosto dodatno spodbuja tudi radovednost. Dandanes veliko učencem primanjkuje prav notranje motivacije. Učijo se, ker šolski sistem to zahteva. Starši otroke v želji, da bi jim vzbudili zanimanje za določeno šolsko dejavnost, motivirajo z obljubljanjem različnih nagrad. Prav je, da so učenci za uspešnost nagrajeni, ne sme pa priti do pretiravanj in nagrade ne smejo predstavljati prevelike vrednosti. Glavni cilj magistrske naloge sta bila analiza in proučitev motivacije učencev četrtega in osmega razreda v osnovni šoli. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so učenci za učenje nemščine tako notranje kot zunanje motivirani. Motivacijske spodbude prihajajo iz učencev samih, saj se večinoma nemščino učijo, ker želijo govoriti nemško. Pri učenju jim največkrat pomagajo starši in učitelji. Analiza je pokazala, da ima večina učencev pozitiven odnos do učenja nemščine, da jim je učenje nemščine zanimivo ter da se zavedajo koristne in uporabne vrednosti jezika v življenju. Ugotovili smo, da je med demografskimi podatki, ki smo jih kontrolirali, najbolj pomemben razred.
Keywords: motivacija, notranja in zunanja motivacija, nemščina kot tuji jezik, odnos učencev do učenja tujega jezika, osnovnošolski učenci  
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 552; Downloads: 93
.pdf Full text (344,12 KB)

8.
Učenčevo dojemanje razrednika in razredne ure
Mojca Bobovnik, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z razrednikom in razrednimi urami ter tem, kako učenci dojemajo razrednika, in kakšni so njihovi občutki. Najprej smo opredelili osnovne pojme s področja razrednih ur in razrednikovih nalog. Ugotovili smo, da je biti razrednik poslanstvo z veliko odgovornostjo in različnimi vlogami, zaradi katerih mora znati povezovati znanje in izkušnje številnih področij. Anketo smo oblikovali na podlagi te literature in jo izvedli na dveh osnovnih šolah v 8. in 9. razredu. Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, razred ali obiskovano šolo. Zanimalo nas je, kakšen je odnos učencev do razrednika, kakšni so občutki ob razredniku, o čem se pri razrednih urah pogovarjajo in na kakšen način te potekajo. Ugotovitve so bile večinoma pričakovane. Teme, ki se najpogosteje obravnavajo pri razrednih urah se tičejo ocen, izostankov, težav v razredu, konfliktov, pa tudi prijateljev, medosebnih odnosov, strpnosti, ljubezni. Učenci se strinjajo, da je dobro in dovolj, če imajo razredno uro 1 x tedensko. V obeh šolah razredna ura največkrat poteka frontalno, drugih metod je zelo malo. Presenetilo nas je, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo, ki jo obiskujejo. Te razlike so predvsem na področju obravnavanih tematik pri razrednih urah. V OŠ Jurija Vege Moravče se pogosteje pogovarjajo o prijateljih, medtem ko se v OŠ Radlje ob Dravi pogosteje pogovarjajo o izostankih in težavah. Učenci OŠ Jurija Vege Moravče učitelju tudi bolj zaupajo, se ob njem bolje počutijo, prav tako pa jim razredna ura tudi bolj pomaga pri reševanju težav tako doma kot tudi v šoli.
Keywords: Razredna ura, razredništvo, odnos do razrednika, učenci, osnovna šola.
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 703; Downloads: 117
.pdf Full text (569,54 KB)

9.
Vrednotenje znanja na slovenskih šolah po letu 2004
Jaka Zapečnik, 2020, master's thesis

Abstract: Za slovensko osnovno šolstvo po letu 2004 je značilen proces globalizacije in oblikovanje evropskega šolskega prostora. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije ter se s tem zavezala, da bo spoštovala smernice in strategije, ki jih tudi za osnovno šolstvo narekuje Evropska unija. Čeprav šolstvo ostaja nacionalno, se v sodobni družbi znanje slovenskih učencev pogosto primerja z njihovimi evropskimi vrstniki. S prihodom evropskih smernic in z inovativnimi pedagoškimi prijemi se je raven znanja slovenskih osnovnošolcev močno dvignila. Tako narekujejo vsaj ocene, ki jih učenci pridobijo pri pouku. Na povsem drugačne rezultate znanja pokaže nacionalni preizkus znanja, na katerem slovenski učenci v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegajo zelo slabe rezultate. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenskim učencem omogočil sodelovanje tudi v drugih evropskih raziskavah. Naloga v prvem delu ovrednoti reforme slovenskega osnovnega šolstva po letu 2004 in na tej podlagi analizira znanje slovenskih učencev. Jedro drugega dela predstavljata analiza že obstoječih mednarodnih raziskav o znanju učencev ter analiza šolskih poročil, od koder bomo pridobili povprečne zaključne ocene učencev. Dosežke slovenskih osnovnošolcev bomo v pričujoči nalogi primerjali z dosežki učencev drugih evropskih držav. Naloga prav tako analizira razlike med posameznimi šolskimi sistemi in odgovarja na to, zakaj so razlike v ocenah med posameznimi državami Evropske unije tako velike. Namen naloge je prikazati različne načine vrednotenja znanja slovenskih osnovnošolcev.
Keywords: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, evropska primerljivost, globalizacija, šolski
Published in DKUM: 13.11.2020; Views: 617; Downloads: 89
.pdf Full text (1,17 MB)

10.
Večkulturnost v šoli: študija primera in raziskava stališč učiteljev
Urška Pliberšek, 2020, master's thesis

Abstract: Sodobne družbe so večkulturne, kar je moč pripisati vplivom globalizacije, ki se kaže v masovnih migracijah. Povečevanje števila migrantov v EU se je pokazalo v pritiskih javnosti po zaostrovanju migracijskih in integracijskih politik. Namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učencev do večkulturnosti in ugotoviti, ali lahko na stališča in prisotnost stereotipov vplivamo z izvajanjem pedagoških delavnic. Preverili smo stališča učiteljev do večkulturnosti in katere pedagoške metode uporabljajo in ocenjujejo za učinkovite pri obravnavi tematike večkulturnosti. Uporabili smo metodo študije primera, ki smo jo izvedli v 4. razredu na eni osnovni šoli v podravski regiji (N = 46) in spletno anketo, s katero smo preverjali stališča učiteljev (N = 181). V študiji primera se je pokazalo, da učenci pozitivno dojemajo večkulturnost in v enaki meri izražajo stereotipe do priseljencev. Po izvedbi pedagoških delavnic so se stališča otrok pozitivno spremenila, zmanjšalo se je izražanje stereotipov. Učitelji imajo pozitivna stališča do večkulturnosti, najbolj so izražena pri učiteljih družboslovnih predmetov, ki tematiko večkulturnosti najpogosteje obravnavajo. Najbolj negativna stališča izražajo učitelji naravoslovnih predmetov. Najučinkovitejši metodi, ki jih učitelji uporabljajo, sta razgovor in prikazovanje s filmom. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz konkretnega vzorca, podamo nekatera priporočila za učitelje.
Keywords: večkulturnost, stališča učiteljev in učencev, pedagoške metode, prikazovanje s filmom in literaturo
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 715; Downloads: 216
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica