Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko delo
Maria Brecelj, 2023, master's thesis

Abstract: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Keywords: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 521; Downloads: 76
Full text (1,03 MB)

Neizogibna potrebnost kot element upravičljivega silobrana - analiza judikatov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maria Brecelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V trenutno veljavnem Kazenskem zakoniku je silobran opredeljen kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Ravnanje storilca silobrana vsebuje znake kaznivega dejanja, vendar se ti izničijo, kadar se storilec brani proti napadalčevemu protipravnemu napadu. Za upravičljiv silobran mora biti napad stvaren, resničen, protipraven in povzročen s strani človeka. Usmerjen mora biti k posamezniku ali njegovi kazenskopravno zavarovani dobrini. Napadalec lahko deluje naklepno, iz malomarnosti ali pa mu je krivda celo izključena, pa je obramba še vedno dovoljena. Krivda napadalcu je lahko izključena v primeru, da gre za neprištevno osebo, za osebo, ki ravna v zmoti, ali za otroka, ki še ni dopolnil 14 let in torej ni subjekt kazenskega prava. Obramba je v teh primerih dovoljena, pomembno pa je vprašanje, ali je bila neizogibno potrebna. Obramba in napad morata potekati istočasno. V trenutku, ko se konča napad, se mora znotraj upravičljivega silobrana končati tudi obramba. Ta mora biti neizogibno potrebna in sorazmerna z napadom. Sprva se oceni, ali je bila obramba potrebna, torej ali je bila zares ogrožena katera dobrina do te mere, da jo je bilo treba braniti. Če se ugotovi, da napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine, se znotraj neizogibne potrebnosti ocenjuje intenziteta obrambe in njeno sorazmerje z napadom. Intenzivnost obrambe ne sme presegati intenzivnosti napada. V kolikor jo preseže, gre za prekoračen silobran. Temu protipravnost ni izključena, možna je le milejša kazen ob upoštevanju okoliščin. V pričujočem diplomskem delu je analiza sodb prikazala enakost sojenja v podobnih situacijah neizogibne potrebnosti, ob tem pa ne gre pozabiti, da v kazenskem pravu ni mogoče sklepati in razlogovati zgolj na podlagi podobnih judikatov, saj je vsak primer edinstven in vsebuje unikatne okoliščine, ki vplivajo na razsodbo.
Keywords: diplomske naloge, silobran, neizogibna potrebnost, analiza judikatov, obramba
Published in DKUM: 24.06.2020; Views: 1139; Downloads: 143
Full text (1,25 MB)

Search done in 0.06 sec.