| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Climate changes in North Africa and the possibilities of adapting to it with ecosystem approaches
Ana Vovk, Manuela Štefane, 2016, review article

Abstract: The article deals with geographical characteristics of North Africa with the focus on climate changes which are reflected in particular by the increase in the average temperatures and decrease of precipitation. These conditions have a direct impact on the reduction of agriculture and on the changes in land use. Further on, this has a direct impact on the way of life of people. The use of ecosystem technologies (imitation of nature) can be an easy and effective way to contain water in the region. Water also has a significant role in survival. Therefore, the use of ecoremediation (imitation of nature) in North Africa could mitigate climate changes.
Keywords: North Africa, climate changes, ecosystem technology, ecoremediations
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1244; Downloads: 112
.pdf Full text (181,29 KB)
This document has many files! More...

2.
REGIONALNOGEOGRAFSKA ANALIZA SEVERNE AFRIKE
Manuela Štefane, 2015, master's thesis

Abstract: Egipt, Libijo, Alžirijo, Tunizijo, Maroko, Zahodno Saharo in Sudan uvrščamo v skupno regijo, Severno Afriko. Povezujejo jih skupne fizično in družbeno geografske značilnosti. Cilj magistrskega dela Regionalnogeografska analiza Severne Afrike je bil prikazati nova spoznanja o fizično- in družbenogeografskih značilnostih držav Severne Afrike s pomočjo analize različnih statističnih in strokovnih virov. Državam so skupni pomanjkanje padavin, izpostavljenost visokim temperaturam in preobremenjeni viri sladke vode. Rast števila prebivalstva povzroča povečan vpliv na okolje in okoljske probleme. Na rodovitnih obalnih območjih vsak kos zemlje izkoristijo za obdelovalno površino, ki jo širijo tudi na nerodovitna puščavska tla. Delež obdelovalnih površin se tako povečuje, s tem pa se povečuje tudi izkoriščanje vodnih virov za namakanje prsti. Dostop do vodnih virov pa je v marsikateri državi tudi vzrok za nemire in spopade. Glavni vzroki za politične spopade in Arabsko pomlad so med drugim tudi gospodarska izkoriščanja, socialni problemi in velika brezposelnost. Skupne izbrane fizično- in družbenogeografske značilnosti držav Severne Afrike smo kartografsko predstavili ter izdelali tipizacijo držav Severne Afrike glede na skupne značilnosti. Na osnovi spoznanj smo predstavili nova spoznanja in napovedali prihodnji razvoj držav Severne Afrike. V zaključnem delu smo pridobljene podatke in nova spoznanja prenesli na pedagoško raven ter s pomočjo iger in učenčevega lastnega aktivnega spoznavanja držav Severne Afrike predvideli učno uro z naslovom Geografski potep po državah Severne Afrike.
Keywords: Severna Afrika, pomanjkanje padavin, okoljska problematika, Arabska pomlad, pedagoška aplikacija
Published in DKUM: 04.06.2015; Views: 2025; Downloads: 274
.pdf Full text (3,02 MB)

3.
MEDKULTURNOST NA NARODNO MEŠANIH OBMOČJIH
Manuela Štefane, 2014, master's thesis

Abstract: Številni avtorji medkulturnost opredeljujejo kot sobivanje, sodelovanje, sovplivanje in dopolnjevanje različnih kultur, narodov, spolov ter verstev. Spoštovanje in razumevanje narodne ter kulturne drugačnosti je potrebno poudarjati na narodno mešanih območjih in izven njih. Potrebno je premagovati stereotipe in predsodke do drugačnih ter z njimi vzpostavljati interakcijo in komunikacijo. Takšen odnos bogati posameznike in družbo ter razvija pozitiven pogled na druge narode in kulture. Na vse to pomembno vpliva tudi šola s svojimi programi, delavnicami in usposobljenimi učitelji. V empiričnem delu so nas zanimali učenčevo razumevanje in odnos do medkulturnosti, praktično udejstvovanje medkulturnih vsebin in kompetenc ter vpliv ostalih subjektov izobraževanja na vpletanje medkulturnosti v šolski prostor in izven njega. V raziskavi smo se osredotočili na narodno mešana območja Prekmurja in slovenske Istre ter na območje izven narodno mešanega območja Slovenije, Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na vzorcu 336 učencev. Rezultati so pokazali, da so učenci bolj navezani na Slovenijo kot na Evropo. Učenci se, ne glede na šolski okoliš, v različnih okoliščinah najpogosteje sporazumevajo v slovenščini, v učenju tujih jezikov pa vidijo možnost za boljšo prihodnost, boljši študij in boljšo zaposlitev. Raziskava je v nadaljevanju pokazala, da imajo anketirani učenci po lastnih navedbah štiri prijatelje ali več, ki so druge narodnosti ali kulture, ter se z njimi družijo na različne načine. Na koncu smo pozornost namenili tudi stališču učencev do odnosa šole, učiteljev in staršev do medkulturnosti. Stališča nekaterih učencev so pokazala statistično pomembne razlike.
Keywords: medkulturnost, narodno mešana območja, dvojezično šolstvo, strpnost, predsodki.
Published in DKUM: 04.06.2015; Views: 2701; Downloads: 344
.pdf Full text (2,06 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica