| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ecological efficiency of production and the ecological footprint of organic agriculture
Matjaž Turinek, Maja Turinek, Silva Grobelnik Mlakar, Franc Bavec, Martina Bavec, 2010, review article

Abstract: The rising energy prices and climatic changes have intensified the search for alternative farming systems where energy consumption per unit would be lowered. A long-term field trial, started in 2007 at the University of Maribor, focuses on food quality and the ecological foot print of convential (CON), integrated (INT), organic (ORG) anf biodynamic (BD) systems in production of wheat (Triticum aestivum L.) and spelt (Triticum spelta L.), mainly due to the non-use of external synthetic production factors. When yields are added to the equation, the ORG and BD systems emerge also as more efficient per unit of land area. Thus, the ORG and BD system present viable alternatives for reducing the impact of agriculture on climate change, while ensuring a more sustainable food security.
Keywords: organic agriculture, biodynamic agriculture, ecological footprint, comparison of farming systems
Published in DKUM: 29.03.2018; Views: 2103; Downloads: 136
.pdf Full text (141,68 KB)
This document has many files! More...

2.
AGRONOMSKI IN FIZIOLOŠKI PARAMETRI PRIDELKA GLAVNIH POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH OB UPORABI EKSTRAKTA Ascophyllum nodosum (L.) Le Jolis
Maja Turinek, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Keywords: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 2593; Downloads: 229
.pdf Full text (1,84 MB)

3.
4.
5.
Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih
Maja Turinek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Intenzivno industrijsko kmetijstvo kot drugi največji onesnaževalec okolja je vedno bolj podvržen pritisku javnosti, ki zahteva trajnosten način kmetijske pridelave. Indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnega sistema (PS) kot celote ni. Cilj diplomskega dela je bil zasnova ter ocenitev orodja za vrednotenje trajnosti pridelave poljščin (pšenica, pira in oljne buče) in zelenjadnic (zelje in rdeča pesa) v štirih PS (konvencionalni — KON, integrirani — INT, ekološki — EKO in biološko dinamični — BD), s podatki poljskega poskusa na FKBV v sezoni 2008. Sustainable Process Index ® (SPI) za kmetijstvo preračuna okoljski odtis vseh direktnih in indirektnih porabljenih osnovnih sredstev tekom pridelave v m2. Analiza je pokazala, da so razlike med PS velike, delni rezultati okoljskega odtisa nakazujejo na mesta potrebna izboljšav tekom pridelave. Okojski odtis je bil pri vseh opazovanih kulturnih rastlinah največji v KON (skupno 3.005.108,9 m2) in najmanjši pri kontrolnem (642.906,2 m2), referenčnem PS. Največji okoljski odtis je imela pšenica v KON (792.646,8 m2) in najmanjši oljne buče v kontrolnem (113.334,7 m2) PS. Izračunan indeks okoljske učinkovitosti (okoljski odtis na enoto pridelka — kg) je trend SPI v večini potrdil. SPI je dobro in dostopno orodje za prikaz trajnosti in pomanjkljivosti PS tako za pridelovalce, javnost kot akterje politike.
Keywords: okoljski odtis, pridelovalni sistemi, pridelava poljščin, pridelava zelenjadnic, Sustainable Process index ® - SPI
Published in DKUM: 20.10.2009; Views: 4156; Downloads: 490
.pdf Full text (431,56 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica