Search the digital library catalog

Abstract: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov. V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala. Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja.
Keywords: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,24 MB)

Abstract: The aim of this systematic review was to present the indirect influence of probiotics on the incidence and duration of acute upper respiratory-tract infections in older people, by regulating the immune system. Eight randomized, placebo-controlled clinical trials met the inclusion criteria, considering the threshold of older people being 60 years and over. Single strain probiotics were used in all studies, including three probiotic strains used in fermented foods: Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus OLL1073R-1, Lacticaseibacillus paracasei subsp. paracasei CNCM I-1518 and Lacticaseibacillus paracasei Shirota, and three probiotic strains used as food supplements: Loigolactobacillus coryniformis K8 CECT5711, Bacillus subtilis CU1 and Lacticaseibacillus rhamnosus GG. Current evidence showed that certain probiotic strains were better than a placebo in lowering the incidence or number of older people experiencing acute upper respiratory tract infections; however, not all probiotic strains were efficient, and not all studies reported statistically significant outcomes. More high quality large-scale properly controlled clinical studies focusing on older people are warranted.
Keywords: probiotics, fermented foods, upper respiratory tract infections, older people
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (460,81 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Uvod: Življenjska doba se povečuje, s starostjo pa prihaja do različnih sprememb v imunskem sistemu, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek okužb, od katerih so najpogostejše okužbe gastrointestinalnega in respiratornega trakta. Zato so številne raziskave usmerjene v preprečevanje infekcij dihal pri tej populaciji z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja starejših oseb ima uravnotežena črevesna mikrobiota, ki posredno vpliva na imunski sistem. Probiotiki izkazujejo koristno podporo črevesni mikrobioti. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati, kakšna je vloga promocije zdravja in preventivne uporabe probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjih dihal. Metode: Izvedena je bila dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija z uporabo večsevnega probiotika OMNi-BiOTiC® Active. V raziskavi so bili uporabljeni validirani anketni vprašalniki: mini prehranska anamneza (MNA), vprašalnik o zdravju EQ-5D-5L, vprašalnik o kakovosti življenja (SF-36) in profil zdravega življenjskega sloga II (HPLP II). Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS (IBM SPSS 28.0, SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabljeni so bili opisna statistika, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjev U-test, t-test za odvisne vzorce, hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test. Rezultati: V klinično študijo je bilo vključenih 32 (33,7 %) moških in 63 (66,3 %) žensk. Povprečna starost udeležencev študije je bila 70,3 ± 4,8 leta; moških 72,1 ± 4,8 leta in žensk 69,3 ± 4,5 leta. V skupino, ki je prejemala probiotik, je bilo razporejenih 49, v skupino placebo pa 46 starejših oseb. Populacija je bila normalne prehranjenosti, saj je bil povprečni vmesni rezultat orientacijskega testa MNA 13,2 ± 1,1. Pojavnost okužb zgornjih dihal ni pokazala statistično značilne razlike med obema skupinama (p = 0,52449). Udeleženci klinične študije, ki so uživali probiotike, so imeli statistično značilno (p = 0,011) krajši čas trajanja bolezni, in sicer 3,1 ± 1,6 dneva, medtem ko je bil čas trajanja v placebo skupini 6,0 ± 3,8 dneva. Rezultati kažejo, da se starejše osebe premalo udeležujejo delavnic promocije zdravja in da lahko preventivna uporaba probiotikov pomaga skrajšati trajanje poteka bolezni. Razprava: Promocija zdravja ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja pri starejši populaciji. Za izboljšanje zdravja starejše populacije sta potrebna sistemski pristop ter nudenje skupinskega in tudi individualnega izobraževanja. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je priporočljivo uživanje večsevnih probiotikov pri starejših osebah, saj lahko pripomorejo k lažji obliki akutne okužbe zgornjih dihal. Večsevni probiotiki imajo različne še neraziskane učinke na zdravje, zato so možnosti nadaljnjega raziskovanja odprte na številnih področjih.
Keywords: promocija zdravja, probiotiki, starejše osebe, okužba zgornjih dihalnih poti
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 105; Downloads: 63
Full text (3,76 MB)

Abstract: The mother and infant form a unique bond, with maternal mental health affecting the interactions with the infant and infant behaviours impacting maternal mental health. One of the possible mechanisms influencing maternal mental health is the manipulation of the gut-brain axis by consuming probiotic supplements. Probiotics can also have an indirect influence on maternal mental health via the modulation of the infant microbiome and consequently improving the infant’s health and thus, indirectly leading to an improvement in maternal mood. This systematic review evaluated the efficacy of probiotics on maternal mental health by searching for randomised controlled trials via international databases: Cochrane Library, PubMed, Scopus, ScienceDirect, and Web of Science until January 2022. A meta-analysis was performed using the Cochrane Collaboration methodology where possible. We found seven clinical trials that included the word probiotics and addressed maternal depression and/or anxiety. Of these, five trials investigated the influence of maternal probiotic supplementation on the gut-brain axis. Two trials investigated the indirect influence of probiotics on maternal depression via supplementation of probiotics by infants and subsequent influence on the crying of colicky infants. Meta-analysis of two studies of pregnant and postnatal women and two studies of infants consuming probiotics on the outcome of the Edinburgh Postnatal Depression Scale for mothers showed no statistical difference. The findings indicate that maternal depression is very complex and is influenced by various bidirectional factors. One of the factors that can improve maternal mental health is probiotics, however, careful consideration must be given to correct strain selection as strain-specific effectiveness was observed. Further well-designed, robust clinical studies are warranted.
Keywords: probiotics, pregnancy, postpartum, depression, prevention, psychobiotics
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 147; Downloads: 13
Full text (960,02 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Uvod: Debelost je povezana z visokim tveganjem za vrsto zapletov, kot sta huda obolevnost in umrljivost, vključno s številnimi kroničnimi boleznimi. Okužba s koronavirusno boleznijo 2019 ima lahko na potek zdravljenja pri tovrstnih bolnikih številne vplive. Namen zaključnega dela je raziskati potek koronavirusne bolezni 2019 pri obolelih osebah z debelostjo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature na temo raziskane tematike. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, Medline, Cochrane Library, CINAHL in Google Učenjak. Identificirane članke smo analizirali in jih predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav in jih razvrstili po hierarhiji dokazov. Rezultati: V končni pregled smo vključili deset raziskav, ki smo jih podrobno proučili. Ugotovili smo, da je okužba s koronavirusno boleznijo 2019 pri obolelih osebah z debelostjo povezana s številnimi zapleti, kot so sprejem v enoto intenzivne terapije, invazivna mehanska ventilacija in smrtnost. Razprava in zaključek: Okužba s koronavirusno boleznijo 2019 ima ob previsoki telesni masi številne posledice. Prav tako so oboleli izpostavljeni številnim zapletom s trajnimi posledicami. Pomembno je zavedanje, da sta pri takih bolnikih potrebna skrbni nadzor in pravočasno ukrepanje ob pojavu zapletov.
Keywords: debelost, zapleti, koronavirusna bolezen 2019
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 492; Downloads: 77
Full text (944,41 KB)