1. Endoparaziti pri govedu- dejavniki invadiranosti in razlike med pasmami : magistrsko deloMaja Motaln, 2025, master's thesis Abstract: Zajedavci igrajo pomembno vlogo pri domačih živalih. Različni dejavniki vplivajo na njihov pojav in stopnjo infestacije. Namen naloge je bil preučiti, kakšen vpliv ima sezona, leto, območje in pasma na pogostost pojavljanja zajedavcev. V nalogi smo najprej analizirali podatke parazitoloških preiskav za obdobje štirih let (2021–2024) na kmetijah, ki so bile v ukrepu dobrobiti živali – »paša«. Vpliv pasme pa smo dodatno analizirali še z individualnim vzorčenjem blata na izbranih kmetijah, ki redijo dve ali več pasem. Za parazitološko diagnostiko so bile opravljene analize z metodami sedimentacije in flotacije. Rezultati so pokazali, da je bila infestacija z večino zajedavcev višja v spomladanskem obdobju, z izjemo trematod iz rodu Paramphistomum sp., ki je bila v jeseni, kljub spomladanskemu tretiranju živali z antiparazitiki, višja. Pri večini zajedavcev se je pojavnost skozi leta zmanjševala, razen pri zajedavcih Moniezia sp., Paramphistotum sp. in Strongyloides papillosus se je v letu 2024, ki je bilo najtoplejše leto, z največ padavinami, močno povečala. Pri večini parazitov nismo ugotovili razlik v invadiranosti glede na območje paše, razen pri treh taksonih. Od teh sta bila dva (Fasciola hepatica in Paramphistomum sp.) značilno višja na vlažnih območjih, izjema pa je bil parazit vrste Strongyloides papillosus, ki ga je bilo na izrazito vlažnem območju značilno manj (p < 0.05). Invadiranost s paraziti je bila izrazitejša pri črno-beli pasmi, le Fasciola hepatica in zajedavci iz rodu Paramphistomum sp. so bili pogostejši pri lisasti pasmi. Na osnovi rezultatov se kaže, da je pri obravnavi in ukrepih, povezanimi z notranjimi zajedavci pri govedu, poleg dosledne uporabe antiparazitikov, pomembno vzeti v obzir tudi vlažnost območja/obdobja (padavine ter vodnatost), zanemariti pa ne gre niti pasme, ki lahko ima določen vpliv.
Keywords: zajedavci, govedo, dejavniki, pasma
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (1,73 MB) |
2. Učinek neusmerjenih glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloMaja Motaln, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako vključenost v neusmerjene in deloma vodene glasbene kotičke vpliva na pogostost pojavljanja določenih socialnih in čustvenih vedenj pri otroku. Med izvajanjem glasbenih kotičkov smo s pomočjo vnaprej pripravljenega opazovalnega lista v skupini otrok, starih od 4 do 5 let, opazovali vedenja na socialnem in čustvenem področju. Po izvedbi dejavnosti smo z otroki izvedli intervju, pri katerem so lahko delili svoje vtise in občutke o igri v glasbenem kotičku. Rezultati so pokazali, da je bil glasbeni kotiček pri otrocih zelo priljubljen in so se ga radi udeleževali. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da so otroci izražali pozitivna čustva do drugih in do sebe. Prav gotovo lahko z igro v glasbenem kotičku spodbujamo razvoj socialnih in čustvenih veščin, saj otrok preizkuša svoje socialne spretnosti pri tem, ko mora upoštevati navodila, sodelovati z drugimi in se truditi za dobre odnose v skupini.
Keywords: glasbeni kotiček, glasbene dejavnosti, socialni razvoj, čustveni razvoj, predšolski otrok
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (1,15 MB) |
3. Vpliv silirnih dodatkov na obstojnost in kakovost koruzne silaže : diplomsko deloMaja Motaln, 2022, undergraduate thesis Abstract: Na kmetiji Vivod smo septembra 2020 izvedli poskus s siliranjem koruze. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih silirnih dodatkov (Schaumann Bonsilage SPEED M, Animalis SiloSolve FC, Biomin) na obstojnost in kakovost koruzne silaže. Kakovostne parametre smo ovrednotili spomladi leta 2021 s pomočjo organoleptične ocene po DLG ključu (vonj, barva, struktura, plesnivost, suho snov (SS) in neto energijo za laktacijo (NEL)) ter s kemijskimi analizami (aerobna stabilnost, vsebnost SS, škroba (ŠK), surovih beljakovin (SB), surovih vlaknin (SV), surovih maščob (SM), NDF, ADF, NEL …), izvedenimi v laboratoriju LKS – Landwirtschaftliche Kommunikations und Servicegesellschaft mbH (Niederwiesa, Nemčija). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je bila aerobna stabilnost pri vseh silažah (z in brez silirnega dodatka) enaka (5 dni) ter da so med silažami po vsebnosti SB, SV in SP manjša odstopanja. Po oceni organoleptičnih lastnosti koruzne silaže so vrednosti vseh proučevanih parametrov statistično primerljive. Razen za vonj, barvo in NEL, kjer ugotavljamo statistično značilne razlike.
Keywords: koruzna silaža, silirni dodatki, kakovost, obstojnost
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 652; Downloads: 85
Full text (1,75 MB) |
4. OCENJEVANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTIMaja Motaln, 2016, master's thesis Abstract: Jasno je, da pri znanju ne moremo določiti enotne definicije, ki bi dodobra zajela vse pomembne vidike znanja, tudi ni »recepta« za najboljše znanje. Vsi podatki, tudi taki za katere menimo, da nam nikoli ne bodo prišli prav, kdaj pridejo prav.
Ocenjevanje pri pouku književnosti ponuja učiteljem veliko možnosti za preverjanje in ocenjevanje, npr. ustno in pisno preverjanje ter pisanje spisov oziroma esejev. Zanimalo nas je, ali je učencem oziroma dijakom pri predmetu slovenščine bližje slovnica ali književnost. Res je, da so profesorji tisti, ki učijo učence oziroma dijake, vendar pa lahko tudi učenci veliko dajo profesorjem. Odločili smo se, da učence oziroma dijake povprašamo o tistem, kar oni pogrešajo pri pouku književnosti in kaj bi popravili, naredili boljše. Tako bomo dobili odgovore iz prve roke. Menimo, da bomo s pomočjo sledečega magistrskega dela dobili koristne napotke za pouk književnosti. Osredotočili smo se tudi na ocenjevanje pri pouku književnosti. Vemo namreč, da poznamo veliko oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, vendar pa seveda niso vse pisane na kožo učencem in dijakom. Ljudje smo si različni in imamo različne sposobnosti. Zanimalo nas je, katera oblika preverjanja znanja se učencem in dijakom zdi najučinkovitejša in katera najmanj. S pomočjo ankete bomo preverili, kakšna je bralna pismenost učencev in dijakov, saj se vsi zavedamo, da učenci in dijaki premalo berejo. Tako bodo anketirani dobili možnost, da sami povedo, kaj bi radi brali in kakšne knjige so jim zanimive. Preverili bomo, katera dela berejo učenci oziroma dijaki.
Keywords: ocenjevanje, pouk književnosti, branje, bralna pismenost
Published in DKUM: 08.08.2016; Views: 2140; Downloads: 289
Full text (8,35 MB) |
