Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo naslavlja vprašanje javnega mnenja o pritožbenem postopku zoper policijo v Sloveniji. Pritožba zoper policijo je institut, ki se je v Slovenskem prostoru začel pojavljati leta 1998. Leta 2003 sta bila uvedena dva nivoja odločanja o pritožbah – pomiritveni postopek in postopek pred senatom, s čimer je institut pritožbe zoper delo policije začel dobivati podobo, ki jo ima v sedaj veljavni ureditvi. Pritožbeni postopek ureja dvajset določb »Zakon o nalogah in pooblastilih policije« (2013), podrobneje pa tudi »Pravilnik o reševanju pritožb zoper delo policistov« (2013). Občasno se pri delu policistov pojavijo nepravilnosti, ki jih lahko domnevni oškodovanec skladno z zakonodajo prijavi pristojnemu organu, ki je v tem primeru Ministrstvo za notranje zadeve. V okviru ministrstva deluje Sektor za pritožbe zoper policijo, ki neodvisno, nepristransko in strokovno obravnava pritožbe zoper delo policistov. V pritožbenem postopku se torej lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko predstavlja kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zaključno delo se osredotoča na javno mnenje o postopku. Cilj je bil ugotoviti v kakšni meri splošna javnost postopek pozna in se ga posluži, ter kakšno je njihovo mnenje o postopku. Ugotovitve kažejo, da 70 % splošne javnosti ni seznanjene z načinom vlaganja pritožbe zoper policijo. 9 % anketiranih se je postopka že poslužilo, zadovoljstvo s postopkom pa ni bilo najboljše. Večina meni, da bi postopek lahko izboljšala boljša komunikacija s pristojnimi organi in hitrejše reševanje pritožbe. Poudariti je treba, da je bil odstotek anketiranih, ki so pritožbo že vložili, zelo nizek, kar je treba upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Zaključno delo je pokazalo tudi, da področje ponuja še veliko prostora za nadaljne raziskave.
Keywords: pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (14,47 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava mnenje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o delu občinskih redarjev, ki predstavljajo pomemben del lokalnega varnostnega sistema. V teoretičnem delu naloga zajema zgodovinski razvoj občinskega redarstva v Sloveniji, zakonsko ureditev, strukturo in pooblastila občinskih redarjev, njihovo strokovno usposabljanje ter nadzor nad njihovim delovanjem. V empiričnem delu pa je predstavljena raziskava, izvedena med študenti Fakultete za varnostne vede, s katero smo želeli ugotoviti njihovo stopnjo seznanjenosti z delom občinskih redarjev, podporo, ki jo izkazujejo njihovemu delovanju, ter stopnjo zadovoljstva s posameznimi vidiki njihovega dela. Rezultati raziskave kažejo na zmerno raven podpore in zadovoljstva študentov z delom občinskih redarjev, hkrati pa tudi na nizko stopnjo seznanjenosti z njihovimi nalogami in pooblastili. Anketiranci so izrazili največje zadovoljstvo pri vidikih, kot so nepristranskost obravnave in pripravljenost redarjev za pomoč, medtem ko so bili najmanj zadovoljni z njihovo prisotnostjo na terenu in reševanjem problemov v lokalni skupnosti. Večina študentov ni naklonjena podelitvi dodatnih pooblastil, ki trenutno sodijo v izključno pristojnost policije, občinskim redarjem. Ugotovitve nakazujejo potrebo po večji prepoznavnosti občinskega redarstva, izboljšanem usposabljanju in tesnejšem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Keywords: občinsko redarstvo, lokalne skupnosti, pristojnosti, magistrska dela
Published in DKUM: 03.07.2025; Views: 0; Downloads: 54
Full text (2,83 MB)

Abstract: V zaključnem delu smo se osredotočili na policijsko delo v ruralnem in urbanem okolju s ciljem preučiti številne dejavnike, ki vplivajo na različno izvajanje policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili policijsko delo v skupnosti, njegov zgodovinski razvoj in njegovo delovanje. Prav tako smo teoretično opredelili pojem urbano in ruralno okolje, določili kaj predstavlja ruralno in urbano okolje v Sloveniji ter v tujini. V drugem delu diplomske naloge smo preučili delovanje policijskega dela v skupnosti, v ruralnih in urbanih okoljih ter povzeli glavne ugotovitve raziskav. Ugotovili smo, da se policisti pri svojem delu v urbanem okolju srečujejo z drugačnimi izzivi, kot v ruralnem okolju, vendar pa za nobenega od okolij ne moremo trditi, da izzivov ni in da je delo lažje. Izpostavljamo pomen stalne prisotnosti policije ter močne vloge vodij policijskih okolišev, ki s svojim delom krepijo varnost, zaupanje in sodelovanje v skupnosti. Zaključno je poudarjeno, da bi morali v slovenski policiji prioritetno rešiti kadrovsko podhranjenost ter vodjem omogočiti kontinuirano izobraževanje in učinkovito vključevanje v lokalno okolje. Predlagali smo nekatere izboljšave, ki bi lahko pripomogle k uspešnejšemu reševanju izzivov policije. Izpostavili smo kadrovsko popolnjenost policijskih postaj, umestitev vodij policijskih okolišev v sistem zagotavljanja varnosti na lokalni ravni ter kontinutirano izobraževanje na področju različnih tematik, s katerimi se policisti srečujejo pri delu v lokalnem okolju.
Keywords: policijsko delo, lokalna skupnost, urbana okolja, ruralna okolja, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (857,88 KB)

Abstract: Storilci kaznivih dejanj se zaradi različnih vzgibov oziroma vzrokov odločajo za storitev kaznivega dejanja. Ta so v sodobni družbi velik problem. Kljub kadrovski podhranjenosti Policijska postaja Dravograd izvaja različne preventivne akcije v lokalnih skupnostih in šolah ter povečuje vidnost policije na terenu, s čimer krepi nadzor na območjih, v katerih prihaja do zaznanih večjih števil kaznivih dejanj. Med letoma je 2013 in 2023 izvajala tudi različne preventivne akcije, kot so Policist Leon, Pešec bodi viden, bodi previden itd. S temi preventivnimi dejavnostmi se policisti vključujejo v skupnost. S pomočjo podatkov, ki smo jih prejeli od Statističnega urada Republike Slovenije in Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave, smo analizirali kazniva dejanja na območju Policijske postaje Dravograd v časovnem obdobju od leta 2013 do leta 2023. To smo storili s primerjavo najpogostejših kaznivih dejanj, ki smo jih opredelili glede na vrsto. Ugotovili smo, da največji delež storjenih kaznivih dejanj od leta 2013 do leta 2023 predstavlja premoženjska kriminaliteta. Med epidemijo covida-19 je bila povečana obravnava kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v družini, zmanjšalo pa se je število vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Glede na ugotovljeno predlagamo, da se večja pozornost posveča zavarovanju osebnih predmetov tako, da jih imajo ljudje vseskozi na vidnem mestu in da se čim pogosteje poslužujejo samozaščitnih ukrepov, kot so zaklepanje prostorov ali namestitev videonadzornih kamer.
Keywords: Policijska postaja Dravograd, premoženjska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.03.2025; Views: 0; Downloads: 67
Full text (1,82 MB)

Abstract: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Keywords: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 160; Downloads: 69
Full text (1019,65 KB)