1. Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otrokaJana Šabjan, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili sodelovanje med vzgojitelji in starši, pri čemer smo se osredotočili na komunikacijo, ki poteka med njimi. V nadaljevanju smo opredelili stiske otrok, povezane z vrtcem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z intervjujem. Intervjuvali smo 20 vzgojiteljic predšolskih otrok in 15 staršev predšolskih otrok, raziskovalni vzorec je torej predstavljalo 35 oseb. Pridobljene podatke smo transkribirali in vprašanja potem kodirali na posamezne teme. Kategorije, v katere smo združevali podatke, so oblikovane na način, po katerem lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja. Naš namen je bil, da podrobneje raziščemo področje obravnavanja in doživljanja stisk otroka v vrtcu. Pri tem nas je najbolj zanimalo, kako so vzgojitelji obravnavali otroka, ki je doživljal stisko, kaj so sporočali o njem ter do kakšnega sodelovanja je prihajalo med vzgojitelji in starši pri reševanju stiske. Osredotočili smo se tudi na znake stisk.
Ugotovili smo, da se velika večina vzgojiteljev in staršev nemudoma odzove na opaženo stisko otroka, da steče verbalna oblika komunikacije in da ponavadi pride do sodelovanja, v katerem sta na koncu obe strani zadovoljni. V sklepu smo ovrednotili hipoteze in napisali obrazložitev le-teh.
Keywords: predšolski otrok, otroška stiska, prepoznavanje stiske, reševanje stiske, sodelovanje med vrtcem in starši
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (1,07 MB) |
2. Mnenja vzgojiteljev o doživljanju stresa v procesu profesionalnega razvoja : diplomsko deloZala Bedrač, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je spoznati, kako stres pri delu vzgojiteljev vpliva na profesionalni razvoj in kako to posledično vpliva na vzgojitelje. Glavni cilj je, da vzgojitelji spregovorijo o stresnih situacijah.
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni profesionalni razvoj in vplivi nanj. Predstavljen je tudi stres, katere so vrste stresa pri delu in kako oziroma s katerimi metodami ga obvladujemo.
V empiričnem delu diplomskega dela so primerjani odgovori vzgojiteljev. V odgovorih so iskane podobnosti in razlike. Izpostavljeni so tudi odgovori, ki izstopajo ali so nepričakovani.
Pri pisanju diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna raziskovalna metoda. Pri študiji primera je uporabljen neslučajnostni raziskovalni vzorec vzgojiteljev in vzgojiteljic javnih vrtcev.
Keywords: stres, profesionalni razvoj, razmere pri delu
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (1,16 MB) |
3. Vzgojiteljevo dojemanje lastnega profesionalnega in osebnostnega razvoja : diplomsko deloMaja Ješovnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vzgojiteljevo dojemanje lastnega profesionalnega in osebnostnega razvoja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja. Opisali smo faze in modele profesionalnega razvoja. Eden ključnih dejavnikov profesionalnega razvoja je tudi motivacija za delo, ki posledično izhaja iz osebnosti posameznika. Dejavniki osebnosti vplivajo na dober razvoj tako vzgojitelja kot tudi posameznika, le če delujejo skladno drug z drugim. Opredelili smo tudi pomembnost in prepletanje profesionalnega in osebnostnega razvoja vzgojitelja. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli 30 intervjujev diplomiranih vzgojiteljic in vzgojiteljev z različnimi nazivi. S pomočjo zastavljenih vprašanj smo ugotovili, kaj si vzgojitelji predstavljajo pod pojmom profesionalni razvoj ter kaj prispeva k razvoju le tega. Poizvedeli smo tudi, kako strokovna izobraževanja vplivajo na osebnostni razvoj ter kakšna bi morala biti osebnost vzgojitelja predšolskih otrok. Pridobljene podatke smo ločili glede na nazive ter jih besedno interpretirali in analizirali.
Ugotovili smo, da se vsem intervjuvanim vzgojiteljem zdi profesionalni razvoj pomemben, da nanj najbolj vpliva motivacija, možnosti izobraževanja in delovno okolje. Menijo, da profesionalni razvoj dobro vpliva tudi na osebnostni razvoj vzgojitelja, ki bi po mnenju intervjuvancev moral biti samokritičen, čustveno inteligenten in razgledan.
Keywords: profesionalni razvoj, strokovna izobraževanja, osebnostni razvoj
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (934,72 KB) |
4. Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka : diplomsko deloZoja Kac, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature na splošno opredelili pojem komunikacije, opisali besedno in nebesedno komunikacijo in opredelili pedagoško komunikacijo ter predstavili pomen povratnih informacij, poslušanja, pohvale in kritike ter pozitivnega verbalnega okolja. V nadaljevanju smo se posvetili samopodobi predšolskega otroka. Pojasnili smo pojem samopodobe, njen razvoj in pomen za posameznika ter se nato usmerili k samopodobi predšolskega otroka. Opredelili smo samopodobo vzgojitelja in njegovo vlogo pri razvoju samopodobe predšolskih otrok in našteli nekaj strategij za razvijanje pozitivne samopodobe. Nato smo povzeli vpliv komunikacije vzgojitelja na razvoj samopodobe predšolskih otrok.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev z diplomiranimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok iz štirih različnih vrtcev Savinjske regije. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljeva komunikacija vpliva na razvoj samopodobe predšolskih otrok. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, menijo, da komunikacija pomembno vpliva in lahko spodbuja ali zavira razvoj samopodobe predšolskega otroka.
Keywords: pedagoška komunikacija, samopodoba, vzgojitelj, predšolski otrok
Published in DKUM: 18.04.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,30 MB) |
5. Strokovna usposabljanja vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike : diplomsko deloNuša Forštnarič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj.
Keywords: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence
Published in DKUM: 28.02.2025; Views: 0; Downloads: 57
Full text (786,26 KB) |
6. Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec : diplomsko deloKaja Kotnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo strnili mnenja in poglede različnih strokovnjakov o otrocih priseljencih in izzivih, s katerimi se lahko srečamo v času uvajanja v vrtec. Poglobili smo se v izzive, ki jih v času uvajanja v vrtec doživljajo starši in vzgojitelji ter kako potekata komunikacija in sodelovanje med strokovnimi delavci in starši.
V empiričnem delu smo preučevali izzive, s katerimi se soočajo vzgojitelji, starši in otroci v obdobju uvajanja v vrtec, pri čemer smo posebno pozornost namenili otrokom priseljencem. Osredotočili smo se na to, kako različne skupine premagujejo te izzive. Podatke smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, nato pa smo odgovore razdelili na dve skupini: odgovore vzgojiteljev in odgovore staršev. Primerjali smo posamezne odgovore znotraj teh skupin ter jih na koncu analizirali tudi med seboj. Ugotovili smo, da obe skupini prepoznavata pomen postopnega prilagajanja otroka na novo okolje. Pri tem se tako starši kot vzgojitelji pogosto srečujejo z jezikovnimi ovirami in drugimi izzivi, vendar si prizadevajo za spoštovanje otrokovih kulturnih posebnosti, prilagajanje učnega okolja ter uporabo tehnologije za učinkovito komunikacijo.
Keywords: uvajanje v vrtec, otroci priseljenci, izzivi vzgojiteljev, izzivi staršev
Published in DKUM: 14.02.2025; Views: 0; Downloads: 65
Full text (976,66 KB) |
7. Razvoj humorja pri predšolskih otrocih : magistrsko deloMaša Kokot, 2024, master's thesis Abstract: Humor je eden temeljih vidikov človeške izkušnje in tako pomemben del
posameznikovega in družbenega življenja tako odraslih kot otrok. Zaradi norčave
narave so se njegovemu raziskovanju dolgo izogibali, prisotnost humorja v vzgoji in
izobraževanju pa še danes velja za nekaj neresnega. Otroci v predšolskem obdobju so
skupina, ki prevzema humorne prvine tako najmlajših otrok kot tudi odraslih in je s tem
del humornega sveta obeh strani. Namen magistrske naloge je bil podrobneje raziskati
razvoj humorja te skupine otrok ter ugotoviti, kaj so prednosti in slabosti vpeljevanja
humorja v vzgojo in izobraževanje in ali je mogoče s humorjem slednje izboljšati. S
pregledom slovenske in tuje literature v teoretičnem ter izvajanjem aktivnosti in
izpolnjevanjem opazovalnih listov v praktičnem delu bomo skušali to dokaj neraziskano
temo podrobneje opredeliti in s tem prispevati k idejam za izboljšanje kakovosti učno-
vzgojnega procesa tako v vrtcih kot morebiti tudi šolah.
Keywords: humor, razvoj, predšolska doba, otroci, vzgoja
Published in DKUM: 04.02.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (952,24 KB) |
8. Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu : diplomsko deloKatja Kovačič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili nasilje in njegove oblike. Podrobneje smo predstavili medvrstniško nasilje, udeležence, ki so lahko prisotni, opredelili smo medvrstniško nasilje glede na spol in vlogo ter naloge vzgojitelja. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev slovenskih, hrvaških in avstrijskih vrtcev. Raziskati smo želeli, katera vedenja otrok vzgojitelji uvrščajo v medvrstniško nasilje, katere so oblike nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo v skupini, med katerim spolom se pojavljajo določene oblike nasilja, kateri je najpogostejši vzrok za pojav medvrstniškega nasilja, zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji ukrepajo, kadar se medvrstniško nasilje pojavi v skupini in na kakšen način ob pojavu le-tega sodelujejo s starši. Ugotovili smo, da se v vrtcih v večji meri pojavlja fizično nasilje in da največ anketirancev ravno »pretepanje« kot vedenje otroka uvršča k medvrstniškem nasilju. Ugotovljeno je bilo, da med nobenim spolom ne prihaja do spolnega nasilja in da največ anketirancev meni, da je vzrok za pojav medvrstniškega nasilja v vrtcu nasilje v družini, kjer otrok odrašča.
Keywords: medvrstniško nasilje, predšolski otrok, vzgojitelji, vrtec, starši
Published in DKUM: 12.12.2024; Views: 0; Downloads: 53
Full text (1,82 MB) |
9. Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli : magistrsko deloMaša Repič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli najprej teoretično osvetljujemo temo. Ljudje smo v življenju del različnih skupin, v katerih se s pomočjo komunikacije in interakcije vzpostavljajo odnosi, z njimi pa se izpolnjujejo naše potrebe. Dobri odnosi v šoli predstavljajo temelj za življenje učencev in učiteljev na šoli. Odnos med učitelji in učenci, ki temelji na izzivih in sodelovanju, raziskovalci preučujejo že več kot 20 let. Ugotovili so, da so za kakovostne vertikalne odnose pomembni spoštovanje, varno in uravnoteženo učno okolje ter odprta komunikacija. Ti odnosi so ključni za celostni razvoj učencev. V šoli so pomembni tudi medvrstniški odnosi, saj se med posamezniki lahko razvije prijateljstvo, ki vpliva na samospoštovanje in vedenje. Na posameznika lahko negativno vpliva medvrstniško nasilje, ki se pojavlja v sodobni šoli. V teoretičnem delu predstavljamo tudi sociometrično preizkušnjo, ki nudi vpogled v socialno dinamiko razredov, zato smo jo uporabili v empiričnem delu magistrske naloge. S pomočjo sociometrične preizkušnje smo v empiričnem delu za tri različne interakcije – delo v paru, druženje med odmorom ter druženje izven šole – za vse razrede na izbrani osnovni šoli osnovali sociomatrike ter sociograme. Za vsakega posameznega učenca smo izračunali sociometrični status in ga uvrstili med priljubljenega, zavrnjenega, prezrtega, kontroverznega ali povprečnega. V ospredje smo postavili sociometrični status nadarjenih učencev in učencev s posebnimi potrebami.
Keywords: horizontalni odnosi, vertikalni odnosi, otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, sociometrična preizkušnja
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 84
Full text (5,43 MB) |
10. Aktivna soudeležba študentov kot osnova za kakovosten študijJurka Lepičnik-Vodopivec, Maja Hmelak, 2015, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Študij je vedno odvisen od časa in prostora, v katerem poteka, ter tega, kako profesorji organizirajo delo. Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje tako od posameznikov kot tudi organizacij. In zato je tudi študij, še posebno kakovost njegove izvedbe, močno odvisen od širših družbenih dogajanj in (ali pa še posebno) osebe (profesorja), ki je neposredno odgovorna za njegovo izvedbo. Kot protiutež profesorju je študent, torej oseba, željan novega znanja in dokazovanja svojih dosedanjih sposobnosti, spretnosti, znanja. Njune poti se srečujejo, da pa bi tudi sodelovala, si je treba prizadevati za aktivno udeležbo obeh. Avtorici v članku tako preučujeta problem kakovostnega študija z vidika aktivnosti študentov, predvsem se osredotočata na dejavnike in osebe, ki k temu pripomorejo, pa tudi načine za njegovo uresničitev. V prvem delu predstavljata teoretična izhodišča, pri čemer sta soočili razmišljanja različnih avtorjev (Apple 1992; Biutink 2009; Lepičnik Vodopivec 2002; Saracho in Spodek 2007 in drugi) ter podali odgovore na vprašanja o kakovostnem študiju preko aktivnosti samih študentov. Ob tem sta posegli tako na področje strokovnega izobraževanja in učenja kot tudi osebnostnega razvoja oseb, ki v procesu aktivnega študija sodelujejo (študentje in profesorji). V drugem delu predstavljata in utemeljujeta možnosti, načine in naloge za spodbujanje aktivnosti študentov. Osredotočili sta se na študij predšolske vzgoje in študente, ki se pripravljajo za poklic vzgojitelja predšolskih otrok. Konkretno sta prikazali primer naloge (priprava in izdelava ter predstavitev priročnika preko delnih nalog in zadolžitev) za spodbujanje aktivnosti študentov in hkrati utemeljili dosežke tako na strokovnem kot tudi osebnostnem področju študenta. Ob tem sta pojasnili, kakšen vpliv ima aktivna soudeležba med drugim na strokovni in osebnostni razvoj profesorja. V zaključku poudarjata pomembnost medsebojnega sodelovanja in nujnost samoaktivnosti študenta za kakovosten študij kot celoto in predvsem za kakovosten strokovni in osebnostni razvoj vseh udeleženih (študentov in profesorjev).
Keywords: aktivnost, študentje, študij, kakovost, učenje, predšolska vzgoja, strokovno izobraževanje, osebnostni razvoj
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Link to full text |
