1. Dravsko polje2023, scientific monograph Abstract: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Keywords: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 546; Downloads: 53
 Full text (24,61 MB)
This document has many files! More... |
2. Učinki delovanja posameznikov v prostoruMaja Hadner, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Učinki delovanja posameznikov v prostoru prinaša spoznanja o pomenu prostora oziroma kraja bivanja in socioekonomskih lastnosti pri zadovoljevanju temeljnih človekovih potreb, prikazuje vsakodnevne v prostoru odražajoče se navade intervjuvanih posameznikov in razlike med posamezniki ter predstavlja vlogo, vpliv in pomen kraja bivanja, starosti, materialnega položaja in življenjskega sloga v posameznikovem delovanju v prostoru oziroma pri njegovem opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti. Vsebina magistrskega dela naj bi skušala razširiti skromno poznavanje tematike o oblikah in učinkih delovanja posameznikov v prostoru, predvsem na mikro nivoju, kar predstavlja vsebinsko vrzel v socialni geografiji.
Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, so bile ugotovljene razlike v delovanju posameznikov v prostoru, času in načinu ter pri opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti; ob tem tudi, da starost in materialni položaj vplivata na delovanje posameznikov v prostoru intenzivneje kot kraj bivanja in način bivanja, torej so socioekonomske lastnosti posameznikov pomembnejše pri načinu zadovoljevanja temeljnih potreb.
Keywords: Socialna geografija, posameznik, socialni prostor, temeljne človekove dejavnosti, vsakdan
Published in DKUM: 30.03.2018; Views: 1548; Downloads: 193
Full text (8,45 MB) |
3. Pregled, primerjava in analiza delovnih zvezkov za pouk slovenskega jezika v srednjih šolahMaja Hadner, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Pregled, primerjava in analiza delovnih zvezkov za pouk slovenskega jezika v srednjih šolah smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati in analizirati delovne zvezke Na pragu besedila in Besede, ki se v srednjih šolah pri pouku slovenskega jezika pogosto uporabljajo. Iz ugotovitev in rezultatov smo oblikovali predloge za izboljšanje, prenovo ali posodobitev posameznih delovnih zvezkov.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo z deskriptivno metodo oblikovali teoretična izhodišča, izhajali smo iz spoznanj domačih in tujih avtorjev strokovne literature.
V empiričnem delu magistrskega dela smo s komparativno metodo primerjali posamezne delovne zvezke med seboj, naloge v posameznih delovnih zvezkih in naloge v delovnih zvezkih z nalogami izbranih maturitetnih izpitnih pol. Naloge v delovnih zvezkih in maturitetnih izpitnih polah smo glede na tip in taksonomsko stopnjo razvrščali z metodo klasifikacije. Preverili smo ujemanje nalog v delovnih zvezkih s pričakovanimi rezultati v učnem načrtu in cilji v katalogih znanj. Kavzalno neeksperimentalno metodo smo uporabili za pridobivanje informacij s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate anketnih vprašalnikov smo razložili s frekvenčno distribucijo deskriptivne statistike.
S primerjavo delovnih zvezkov in razvrščanjem nalog glede na tip in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v posameznih delovnih zvezkih niso enakomerno porazdeljene po sklopih, prav tako naloge različnih tipov in taksonomskih stopenj niso enakomerno porazdeljene v delovnih zvezkih. To pomeni, da se nekaterim jezikoslovnim temam posveča ne le več časa, temveč tudi podrobnejša razlaga. S primerjavo nalog v delovnih zvezkih z nalogami izbranih maturitetnih izpitnih pol smo ugotovili, da so si naloge podobne, iz česar zaključujemo, da naloge v delovnih zvezkih predstavljajo ustrezno postopno pripravo na maturo. Potrdimo lahko tudi ujemanje nalog v delovnih zvezkih s pričakovanimi rezultati v učnem načrtu in cilji v katalogih znanj. Rezultati, pridobljeni z anketnimi vprašalniki, so pokazali, da se delovni zvezki pri pouku slovenskega jezika v srednjih šolah pogosto uporabljajo. Spoznali smo, da anketirani dijaki najraje rešujejo izbirni tip naloge, natančneje z enim pravilnim odgovorom, najmanj priljubljene pa so naloge s kratkim odgovorom, ki se v delovnih zvezkih najpogosteje uporabljajo.
Keywords: Delovni zvezki, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, maturitetne izpitne pole, srednja šola.
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 1545; Downloads: 191
Full text (2,18 MB) |
