Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili sodelovanje med vzgojitelji in starši, pri čemer smo se osredotočili na komunikacijo, ki poteka med njimi. V nadaljevanju smo opredelili stiske otrok, povezane z vrtcem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z intervjujem. Intervjuvali smo 20 vzgojiteljic predšolskih otrok in 15 staršev predšolskih otrok, raziskovalni vzorec je torej predstavljalo 35 oseb. Pridobljene podatke smo transkribirali in vprašanja potem kodirali na posamezne teme. Kategorije, v katere smo združevali podatke, so oblikovane na način, po katerem lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja. Naš namen je bil, da podrobneje raziščemo področje obravnavanja in doživljanja stisk otroka v vrtcu. Pri tem nas je najbolj zanimalo, kako so vzgojitelji obravnavali otroka, ki je doživljal stisko, kaj so sporočali o njem ter do kakšnega sodelovanja je prihajalo med vzgojitelji in starši pri reševanju stiske. Osredotočili smo se tudi na znake stisk. Ugotovili smo, da se velika večina vzgojiteljev in staršev nemudoma odzove na opaženo stisko otroka, da steče verbalna oblika komunikacije in da ponavadi pride do sodelovanja, v katerem sta na koncu obe strani zadovoljni. V sklepu smo ovrednotili hipoteze in napisali obrazložitev le-teh.
Keywords: predšolski otrok, otroška stiska, prepoznavanje stiske, reševanje stiske, sodelovanje med vrtcem in starši
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1,07 MB)

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vzgojiteljevo dojemanje lastnega profesionalnega in osebnostnega razvoja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja. Opisali smo faze in modele profesionalnega razvoja. Eden ključnih dejavnikov profesionalnega razvoja je tudi motivacija za delo, ki posledično izhaja iz osebnosti posameznika. Dejavniki osebnosti vplivajo na dober razvoj tako vzgojitelja kot tudi posameznika, le če delujejo skladno drug z drugim. Opredelili smo tudi pomembnost in prepletanje profesionalnega in osebnostnega razvoja vzgojitelja. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli 30 intervjujev diplomiranih vzgojiteljic in vzgojiteljev z različnimi nazivi. S pomočjo zastavljenih vprašanj smo ugotovili, kaj si vzgojitelji predstavljajo pod pojmom profesionalni razvoj ter kaj prispeva k razvoju le tega. Poizvedeli smo tudi, kako strokovna izobraževanja vplivajo na osebnostni razvoj ter kakšna bi morala biti osebnost vzgojitelja predšolskih otrok. Pridobljene podatke smo ločili glede na nazive ter jih besedno interpretirali in analizirali. Ugotovili smo, da se vsem intervjuvanim vzgojiteljem zdi profesionalni razvoj pomemben, da nanj najbolj vpliva motivacija, možnosti izobraževanja in delovno okolje. Menijo, da profesionalni razvoj dobro vpliva tudi na osebnostni razvoj vzgojitelja, ki bi po mnenju intervjuvancev moral biti samokritičen, čustveno inteligenten in razgledan.
Keywords: profesionalni razvoj, strokovna izobraževanja, osebnostni razvoj
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (934,72 KB)

Abstract: Sladkorna bolezen predstavlja pomemben dejavnik tveganja srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti, okrnjeno delovanje endotelija predstavlja najzgodnejše spremembe v procesu ateroskleroze. V doktorski disertaciji sem se poglobila v delovanje in funkcijo endotelija. V raziskavi smo proučevali učinek dodatnega zdravljenja z novejšimi antidiabetičnimi zdravili na delovanje endotelija s funkcionalnimi meritvami in laboratorijskimi označevalci pri dobro urejenih osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) brez srčno-žilnih bolezni. 89 udeležencev, uporabnikov sistema za neprekinjeno spremljanje glukoze (CGMS – angl. continuous conitoring glucose system), je bilo randomiziranih v tri primerljive skupine, ki so prejemale empagliflozin (E; n=30), semaglutid (S; n=30) in kontrolno skupino (C; n=29). Ob vključitvi in 12 tednov po zdravljenju smo izmerili: postishemične hemodinamske spremembe brahialne arterije (FMD – flow mediated dilation), pri katerih ocenjujemo s povečanim pretokom povzročeno dilatacijo in postishemične spremembe v tkivnem pretoku podlahti (FBF – angl. forearm blood flow) zaradi reaktivne hiperemije, ocenjene z uporovno pletizmografijo kot parametra endotelne funkcije, ter hitrost pulznega vala (PWV – angl. pulse wave velocity) in periferni upor kot parametra arterijske togosti oz. podajnosti. Ocenili smo biološke označevalce endotelne funkcije: endotelne progenitorne celice (EPC) in cirkulirajoče endotelne celice (CEC), laboratorijske označevalce vnetja (interleukin 6, selektin E, TNFα, VCAM, hsCRP), vazoaktivno snov endotelin 1, in prokoagulabilni faktor vWF. Izboljšanje FMD smo potrdili v obeh intervencijskih skupinah v primerjavi s kontrolami (skupina E 2.0-krat, p = 0.000٭ in skupina S 1.9-krat, p = 0.000٭), med tema dvema skupinama pa ni bilo sprememb (p = 0.745). Med ocenjevanjem FBF je bilo v obeh terapevtskih skupinah v primerjavi s kontrolami statistično nepomembno izboljšanje (skupina E 1.39-krat, p = 0.074 in skupina S 1.22-krat, p = 0.701). Pri parametrih arterijske togosti smo izboljšave opazili le v skupini s semaglutidom, pri čemer se je periferni upor zmanjšal za 5.1 % (p = 0.046٭). Potrdili smo tudi pomembno povečanje EPC v obeh intervencijskih skupinah v primerjavi s kontrolami (E-C; p = 0.021* in S-C; p = 0.031*), medtem ko med obema skupinama zdravljenja ni bilo razlike (p = 0.852). Empagliflozin je delež EPC zvišal za 2.5-krat (p = 0.002٭) in semaglutid za 2.16-krat (p = 0.001٭). Zmanjšanje CEC smo potrdili pri skupini, zdravljeni s semaglutidom (p = 0.014*). Po zdravljenju s semaglutidom smo potrdili znižanje vnetnih označevalcev hsCRP za -0.25 mmol/l (-10.6, 21) (p = 0.024)٭, selektina E za -1.94 μg/l (-12.69, 4.83, p = 0.004٭) in TNFα za -1.94 (-6.6, 3.4) (p = 0.001٭), nakazovalo se je znižanje tudi ostalih bioloških označevalcev vnetja, medtem ko na te markerje empagliflozin ni imel nobenega vpliva. Empagliflozin ali semaglutid pri osebah s SB1 enakovredno znižata HbA1C, TIR (angl.time in range - čas v ciljnem območju glikemije), glukovariabilnost, telesno težo, obseg trebuha in odmerek inzulina, na znižanje LDL pa vpliva le semaglutid. Obe zdravili enakovredno izboljšujeta funkcijo endotelija makrovaskularizacije, ocenjeno s FMD in da verjetno izboljšujeta funkcijo endotelija mikrovaskularizacije, ocenjeno s FBF. Pri vplivu na podajnost oz. togost arterij, označevalce vnetja in upad CEC ima prednost semaglutid. Obe zdravili tudi enakovredno povečujeta izplavljanje EPC in imata tako zaščitno vlogo pri osebah s SB1.
Keywords: endotelna disfunkcija, biološki označevalci, empagliflozin, semaglutid, sladkorna bolezen tip 1
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,83 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrski nalogi preučujemo problematiko stresa na delovnem mestu in ugotavljamo njegovo povezavo s pojavom tihega odhajanja zaposlenih. Stres je eden največjih in najpomembnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. Stres vpliva tako na posameznike, kot na organizacije. Izvori stresa so tako izven delovnega okolja, kakor v njem. Dejavniki v delovnem okolju, ki zaposlenim povzročajo stres vplivajo na motivacijo zaposlenih, poveča se tveganje za različne zdravstvene težave, izgorelost itd. V organizaciji se lahko pojavi tudi tiho odhajanje zaposlenih. Negativne posledice stresa se kažejo tudi na upadu produktivnosti in uspešnosti organizacije. Glavni cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali stres vpliva na tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo koncept stresa, različne vrste stresa, simptome stresa in njegove posledice. Stres povzročajo različni dejavniki, ki jih glede na mesto izvora delimo na stresorje v delovnem okolju (neugodne delovne razmere, slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi, odgovornost za druge zaposlene, časovni pritiski in preobremenjenost idr.) in stresorje izven delovnega okolja. Poznamo številne simptome stresa, tako čustvene, kot fizične, vedenjske in psihološke. Stres povzroča številne negativne posledice za zaposlene in organizacijo, kot so zmanjšana produktivnost, slabše duševno in fizično zdravje zaposlenih, višja fluktuacija in zmanjšanje uspešnosti organizacije. Da bi preprečili te negativne posledice stresa je pomembno, da posamezniki in organizacije izvajajo ukrepe za premagovanje in obvladovanje stresa. Gre za ukrepe, povezane z zdravim življenjskim slogom zaposlenih (zdrava prehrana, telesna dejavnost, joga, meditacija, odsotnost kajenja in psihoaktivnih snovi idr.), kakor tudi za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na oblikovanje delovnih mest (preoblikovanje dela, uvedba fleksibilnega delovnega časa, kroženje itd.). Nadalje smo predstavili koncept tihega odhajanja zaposlenih (ang. quiet quitting), ki postaja v organizacijah vse pogostejše. Gre za vedenje, ko zaposleni opravljajo le nujne delovne naloge, da obdržijo zaposlitev. Vzroki za tiho odhajanje so različni: prenizke plače, slabe možnosti za razvoj kariere in napredovanje, nepravično ocenjevanje, slabo delovno okolje idr.. Tiho odhajanje prinaša višjo fluktuacijo zaposlenih, zmanjšano pripadnost zaposlenih organizaciji, znižuje produktivnost in uspešnost organizacije. V empiričnem delu smo preučevali zaznavanje stresa, izvore in posledice stresa, ukrepe za premagovanje stresa ter prisotnost tihega odhajanja med zaposlenimi v organizaciji X. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v izbrani organizaciji doživljajo stres zaradi dela, ki ga opravljajo. Ob tem kot najpogostejše stresorje navajajo preobremenjenost, časovne pritiske in težke delovne razmere. Zaposleni kot najpogostejše posledice, ki jih občutijo navajajo čustvenost, občutek utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti ter živčnost in napetost. Za premagovanje stresa zaposleni največkrat določijo prioriteto delovnih nalog, poiščejo pomoč sodelavca ter si vzamejo kratek odmor. Po drugi strani pa kot ukrepe, ki jih najpogosteje izvaja organizacija navajajo spodbujanje sodelovanja med zaposlenimi, spodbujanje zdravega načina življenja ter omogočanje sodelovanja pri izboljšavah delovnega okolja in organizacije dela. Prav tako smo ugotovili, da je tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji prisotno in da stres vpliva na pojav tihega odhajanja zaposlenih. Za zmanjšanje obeh negativnih dejavnikov bi bilo smiselno izvesti razbremenitev zaposlenih s preoblikovanjem delovnih mest in zaposlitvijo dodatnega kadra.
Keywords: stres, stresorji, posledice stresa, tiho odhajanje, javne organizacije
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (2,43 MB)

Abstract: V sodobnem delovnem okolju postaja ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost in organizacijsko uspešnost. Diplomska naloga obravnava pomen uravnoteženega razmerja med delom in osebnim življenjem, pri čemer izpostavlja izzive, s katerimi se zaposleni soočajo pri usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni koncepti ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, dejavniki, ki nanj vplivajo, ter učinki neuravnoteženosti na posameznike in organizacije. Analizirane so tudi posledice pandemije COVID-19, ki je spremenila tradicionalne delovne vzorce in v ospredje postavila fleksibilne oblike dela. Empirični del naloge vključuje raziskavo o vplivu delovne obremenitve, prilagodljivega delovnega časa in organizacijskih ukrepov na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Na podlagi analize podatkov so predstavljene ključne ugotovitve, ki potrjujejo, da ustrezno ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na dobro počutje zaposlenih, zmanjšuje tveganje za izgorelost in prispeva k večji organizacijski učinkovitosti. Rezultati raziskave poudarjajo pomen implementacije prožnih delovnih ureditev in organizacijskih strategij, ki zaposlenim omogočajo učinkovito usklajevanje poklicnih in osebnih obveznosti. Ključni poudarki diplomske naloge so, da je doseganje ravnovesja večplastni proces, ki zahteva sodelovanje zaposlenih in delodajalcev ter prilagoditev delovnih praks sodobnim potrebam delovne sile.
Keywords: razmerje med delom in življenjem, dejavniki, posledice, vloga politike, pomen ravnotežja, vpliv pandemije
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (2,32 MB)