Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopku
Maja Žarković, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Keywords: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1613; Downloads: 248
Full text (1,01 MB)

ODBITEK DDV
Maja Žarković, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavam odbitek vstopnega davka na dodano vrednost (DDV). DDV obdavčuje promet blaga in storitev in je najbolj razširjena oblika obdavčitve v svetu. Prednosti DDV so nevtralnost, kar pomeni, da ima vsak davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV ter nadzor samih davčnih zavezancev in s tem zmanjšanje možnosti davčnih utaj. Za slovenski davčni sistem pomeni uporaba DDV večjo konkurenčnost poslovnih subjektov tako doma kot v tujini, saj je s tem načinom obdavčitve izvoz neobdavčen. Najprej bom opisala splošne značilnosti DDV. Obširneje bom obravnavala člene zakona, ki govorijo o odbitku vstopnega DDV. Predstavila bom nastanek pravice obračuna DDV, obseg pravice, odbitni delež, omejitve pravice do odbitka, uveljavljanje pravice do odbitka ter popravek in plačilo oziroma vračilo DDV. Kot v vsakem davčnem sistemu tudi pri obračunu DDV prihaja do zlorab. Zaradi zapletenosti zakonskih določil, sprememb in dopolnitev predpisov, ki urejajo sistem DDV je v mnogih primerih moralo presojati ustavno sodišče RS, zato sem v nalogi uporabila sodno prakso Slovenskega sodišča in sodišča EU, brez katere trenutno davčni sistem DDV ne bi deloval, saj zakonodaja na tem področju še ni dokončno urejena.
Keywords: odbitek DDV, odbitni delež, pravica do odbitka
Published in DKUM: 18.12.2014; Views: 1814; Downloads: 333
Full text (1,09 MB)

Search done in 0.06 sec.