Search the digital library catalog

Abstract: Zapori so državne institucije, v katere se zapirajo storilci kaznivih dejanj. Ljudi se za neupoštevanje družbenih pravil kaznuje odkar družba obstaja. Skozi leta se je način kaznovanja storilcev kaznivih dejanj spreminjal. Od telesnih kazni in mučenja storilcev je prišlo do kaznovanja, ki vpliva na duševnost posameznikov. Tako, kot se je spreminjal način kaznovanja, se je spreminjal tudi namen zaporne kazni. Če je šlo nekoč samo za maščevanje za storjeno kaznivo dejanje, se danes poskuša doseči prevzgoja zapornikov. Poleg kazni pozna slovensko kazensko pravo še druge vrste kazenskih sankcij, katerih namen je preprečevanje nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. V diplomski nalogi so raziskovani odnosi med samimi zaporniki in zaporniki ter pazniki v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Dobri odnosi med osebjem in zaporniki so ključni za dobro družbeno vzdušje v zavodih. Korektnost osebja do zapornikov pripomore k spoštovanju zaporskih pravil. Spoštljiv odnos do zaprtih pa pomaga pri njihovi resocializaciji. Za resocializacijo so pomembne tudi različne oblike tretmanov, ki so jih zaporniki deležni v obdobju prestajanja kazni. Kljub temu, da naj bi bili po odpustu iz zavoda resocializirani, se na prostosti soočajo s številnimi težavami. Zelo težko se vključujejo v družbo, saj jih ta zavrača. Kot bivši kaznjenci težko dobijo zaposlitev, saj jim družba ne zaupa. Pri spopadanju s težavami jim pomagajo Centri za socialno delo. Ker se velik del zapornikov po prestani kazni ponovno vrača k izvrševanju kaznivih dejanj, je bil predstavljen še problem povratništva. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje za povratništvo poveča po vsaki naslednji prestani kazni. Na podlagi postavljene prognoze zapornika pa lahko povratništvo z veliko verjetnostjo napovemo.
Keywords: zapori, kazenske sankcije, zaporniki, pazniki, resocializacija, povratništvo, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2013; Views: 4741; Downloads: 1092
Full text (800,98 KB)