1. Prehranski ukrepi podhranjenega pacienta s cirozo jeterŠpela Javšnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Najpogostejši zaplet ciroze jeter, ki privede do izgube telesne mase in njenega slabšanja zaradi pomanjkanja hranil, metabolnih sprememb in težav pri absorpciji, je podhranjenost. Ta posledično vodi k povečani dovzetnosti za okužbe, dolgotrajnejši hospitalizaciji in upočasnjenemu zdravljenju. Prehranski ukrepi najpogosteje vključujejo individualne prehranske načrte, ki se osredotočajo predvsem na zadosten kaloričen in beljakovinski vnos.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Analizirali smo prosto dostopne članke v angleškem in slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, pri iskanju literature pa smo upoštevali PRISMA priporočila.
Rezultati: S pomočjo identificiranih člankov (n = 19) smo ugotovili, da je pri podhranjenosti zelo pomemben energijski vnos. Priporočila se običajno gibljejo 25–35 kcal/kg telesne mase na dan, odvisno od same stopnje bolezni in aktivnosti pacienta. Poleg energijskega vnosa je pomemben tudi vnos beljakovin (1,2–1,5 g/kg), saj te skrbijo za obnovo mišične mase in zmanjšanje tveganja za razvoj podhranjenosti. Ustrezna kombinacija energije in vseh makro ter mikroelementov lahko izboljša splošno zdravstveno stanje in zmanjša zaplete bolezni.
Razprava in zaključek: Pri podhranjenem pacientu s cirozo jeter lahko s pomočjo ustreznih prehranskih ukrepov pomembno prispevamo k njegovemu izboljšanju zdravstvenega stanja.
Keywords: Podhranjenost, ciroza jeter, prehrana
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 57
 Full text (2,36 MB) |
2. Prehranska prepričanja in vedenje pacientov s kronično vnetno črevesno boleznijoTara Šimac, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Kronična vnetna črevesna bolezen je kronično recidivno in remitentno stanje. Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, ki predstavljata izziv tako pacientom, ki se morajo odločiti, kaj naj jedo, kot tudi zdravnikom, medicinskim sestram in dietetikom, ki želijo vedeti, kako najbolje svetovati.
Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo dela. V empiričnem delu magistrskega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anonimno strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavi, ki je potekala marca 2024, smo anketirali 207 pacientov. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo programov IBM SPSS in Microsoft Excel.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da več kot polovica (54,11 %) anketirancev meni, da je prehrana najpomembnejši vzrok za razvoj bolezni. Ugotovili smo, da jih 58,45 % sledi različnim dietam. Določene hrane se izogiba 85,51 % anketirancev, da bi zmanjšali simptome bolezni, kar 92,75 % pa ima redne obroke.
Razprava in sklep: Menimo, da lahko študija pomaga pri razumevanju prehranskih prepričanj in vedenj pacientov. Na podlagi rezultatov jim lahko ustrezno svetujemo pri lajšanju simptomov. Zaradi vedno večjega števila pacientov s kronično vnetno črevesno boleznijo je pomembno raziskati in spoznati prehranske metode ter načine, ki bi jim olajšale tegobe.
Keywords: kronična vnetna črevesna bolezen, prehranska prepričanja, vedenje, pacient
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 50
Full text (1,89 MB) |
3. Pomen izbranih genskih polimorfizmov pri nastanku diabetične ledvične bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2Maja Šeruga, 2018, doctoral dissertation Abstract: Diabetična nefropatija (DN – izraz, ki ga bolj uporabljamo za biopsijsko dokazano prizadetost ledvic zaradi SB) ali diabetična ledvična bolezen je kronični zaplet pri SB. Proteinurija, povišan krvni tlak in postopen upad ledvične funkcije ob visoki srčno-žilni obolevnosti in umrljivosti so glavne značilnosti razvite diabetične nefropatije pri SB. Okoli 30 do 50% bolnikov razvije klinično očitno DN, vendar ne vemo, kateri bolniki jo bodo razvili in kateri ne.
Pravimo, da je DLB večvzročna bolezen in do zdaj so ugotovili, da je v patogenezo okvare ledvice vključenih več genov. Študije o genskem polimorfizmu pri DLB izvajamo z namenom, da bi odkrili gene, ki bi služili kot biomarkerji, in bi na podlagi teh odkritij lahko razvijali terapevtske smernice, s katerimi bi lahko zavrli ali preprečili komplikacije sladkorne bolezni, kot je DLB. Namen naše retrospektivne asociacijske raziskave je bil poiskati povezavo med izbranimi kandidatnimi geni in DLB pri Slovencih s SB2, ki so del kavkaške populacije.
V raziskavo smo vključili 651 bolnikov s SB2, ki so imeli bolezen že najmanj 10 let. Za ocenitev ledvične funkcije smo uporabili MDRD enačbo in s-cistatin. Na ta način smo dobili dve skupini bolnikov, in sicer 276 bolnikov z DLB in 375 bolnikov brez DLB, ki so služili kot kontrola.
Testirali smo naslednje polimorfizme: polimorfizma rs4340 in rs4341 v genu za angiotenzinsko konvertazo (AK), polimorfizma rs699 in rs4762 v genu za angiotenzinogen (AGT), polimorfizme rs275651, rs931490, rs5182 in rs5186 v genu za receptor tipa 1 za angiotenzin II (AGTR1), polimorfizme rs3087459, rs5370, rs1476046 v genu za endotelin 1 (EDN1), polimorfizem rs3802278 v genu za 5-lipoksigenazo-aktivirajoči proteini (ALOX5AP) in polimorfizem rs12762303 v genu za arahidonat 5-lipoksigenazo (ALOX5).
Rezultati niso pokazali statistično pomembne povezave med polimorfizmi rs4340 in rs4341 v genu za angiotenzinsko konvertazo (AK), polimorfizmi rs699 in rs4762 v genu za angiotenzinogen (AGT), polimorfizmi rs275651, rs931490, rs5182 in rs5186 v genu za receptor tipa 1 za angiotenzin II (AGTR1), polimorfizmi rs3087459, rs5370, rs1476046 v genu za endotelin 1 (EDN1) in polimorfizmu rs12762303 v genu za arahidonat 5-lipoksigenazo (ALOX5) in DLB.
Nasprotno pa smo ugotovili statistično pomembno povezavo med polimorfizmom rs3802278 v genu za 5-lipoksigenazo-aktivirajoči proteini (ALOX5AP) in DLB. Rezultati logistične regresije so pokazali, da imajo posamezniki z genotipom CC 3,14-krat večjo verjetnost za pojav DLB, v primerjavi s posamezniki z genotipom TT. Torej je genotip CC polimorfizma rs3803278 v genu za ALOX5AP možni dejavnik tveganja za pojav DLB.
Keywords: sladkorna bolezen, diabetična ledvična bolezen, genski polimorfizmi
Published in DKUM: 09.08.2018; Views: 2240; Downloads: 156
Full text (1,36 MB) |
4. Dokazni postopek, primerjalnopravna ureditev kazenskega postopka Združenih držav Amerike in Republike SlovenijeMaja Šeruga, 2017, master's thesis Abstract: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev.
Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov.
Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Keywords: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1824; Downloads: 226
Full text (1,34 MB) |
5. PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJIMaja Šeruga, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema.
Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati.
Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto.
Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Keywords: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 1870; Downloads: 353
Full text (583,51 KB) |
