| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dohodkovna neenakost ter gospodarska rast in razvoj: empirična analiza
Maša Harkai, 2024, master's thesis

Abstract: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva.
Keywords: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 94; Downloads: 52
.pdf Full text (2,56 MB)

2.
Dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih
Maša Harkai, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so obravnavani dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih s pomočjo literature in ekonometrične analize. Pri državah smo se omejili na Hrvaško, Slovaško in Slovenijo in za njih ustvarili izvozne funkcije na osnovi ekonomske teorije, predhodnih obstoječih študij in opisanih morebitnih dejavnikov agregatnega izvoza. Analiza obsega četrtletne podatke v obdobju od leta 2000 do leta 2019. Pri Hrvaški smo oblikovali dvojno logaritemsko izvozno funkcijo s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami: RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic), IND_C (industrijska proizvodnja) in REER (realni efektivni devizni tečaj). Pri Slovaški in Sloveniji pa smo oblikovali linearno izvozno funkcijo, le da sta pri Slovaški le dve spremenljivki, in sicer RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic) in IND_C (industrijska proizvodnja), pri Sloveniji pa smo namesto RBDP_EU27 uporabili RBPD_NHIA (realni BDP štirih največjih trgovinskih partneric Nemčije, Hrvaške, Italije in Avstrije). S pomočjo računalniškega programa EViews 11 smo nato izbrane funkcije ocenili, pojasnili parcialne regresijske koeficiente, osnovne statistike in testirali ustreznost specifikacije. Nato smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov (normalno porazdelitev slučajne spremenljivke, neprisotnost multikolinearnosti, homoskedastičnost in neprisotnost avtokorelacije). V sklepu diplomskega dela so strnjene ugotovitve in primerjave izvoznih funkcij Hrvaške, Slovaške in Slovenije.
Keywords: izvoz, ekonometrična analiza, izvozna funkcija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1032; Downloads: 88
.pdf Full text (1,97 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica