| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BRICS
Lumturije Pelaj, 2016, master's thesis

Abstract: NTI je kategorija investicij, ki odraža cilj, ki ga ima rezidenčno podjetje enega gospodarstva (neposredni investitor) za vzpostavitev trajnega interesa v podjetju (podjetje z neposredno investicijo), ki je v tujini. NTI imajo lahko tako pozitiven vpliv na državo gostiteljico kot tudi negativen vpliv. Tokovi NTI služijo financiranju deficita v tekočem računu in prav tako prispevajo k dodatnemu izvozu ali izboljšanju učinkovitosti celotnega domačega gospodarstva. NTI lahko tudi delujejo kot kanal za prenos tehnologije in vseh vrst idej in organizacijskih veščin, managerskih praks, ki povečujejo celotno produktivnost, sploh v razvijajoči ali manj razviti državi gostiteljici. Ponavadi NTI niso dovoljene v vojaško povezanih industrijah, telekomunikacijah, infrastrukturi, farmaciji, pomorskem transportu ipd. Največkrat so te omejitve utemeljene z zakonom kot problem državne varnosti in zato so takšne ekstremne omejitve zakonsko upravičene in mednarodno sprejete. Raziskava je osredotočena na NTI v državah BRICS. Vse države BRICS imajo relativno stabilno gospodarsko rast, pri čemer Kitajska in Indija nimata le stabilne rasti temveč tudi visoko gospodarsko rast. Države BRICS so hitro razvijajoča se gospodarstva, ki so se pojavila kot glavne prejemnice NTI in pomembne izhodne investitorice. V zadnjem desetletju, so se prilivi NTI v BRICS več kot potrojili na ocenjenih 263 milijard USD v letu 2012. Posledično je njihov delež v svetovnih tokovih NTI naraščal tudi v času krize in dosegel 20 % v letu 2012, v primerjavi z letom 2000 kjer je ta delež predstavljal 6 %. Države BRICS so tudi postale pomembne investitorice, njihove izhodne NTI so se povečale iz 7 milijard USD v letu 2000 na 126 milijard USD v letu 2012 oziroma 9 % svetovnih tokov, v primerjavi z desetimi leti prej, kjer je delež svetovnih tokov bil 1 % (UNCTAD, 2013, str. 1).
Keywords: BRICS, neposredne tuje investicije, vhodne NTI, izhodne NTI, projekti NTI, prevzemi in združitve, greenfield investicije, liberalizacija.
Published in DKUM: 10.03.2016; Views: 1126; Downloads: 165
.pdf Full text (1,86 MB)

2.
DOLŽNIŠKA KRIZA V ITALIJI
Lumturije Pelaj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: O dolžniški krizi se je v zadnjem obdobju postala aktualna tema, zato sem se tudi odločila, da se bom malo bolj poglobila v to. Dolžniška kriza v Italiji se je začela v drugi polovici leta 2011 zaradi tega, ker je gospodarstvo Italije rastlo po povprečni stopnji 2% na leto v zadnjem desetletju, kar je povečevalo javni dolg. Država ima večje odhodke kot pa dohodke, kar ustvarja deficit v proračunu. Vzrokov za nastanek dolžniške krize je veliko, mednje spadajo nizka stopnja produktivnosti, oslabljena konkurenčnost, davčne obremenitve, prevelike regionalne razlike ipd. Italija ima še vedno nekaj vrhunskih podjetij in blagovnih znamk. Zaradi togih predpisov so v Italiji sicer razširjena mikro družinska podjetja. Če želi Italija zmanjšati javni dolg bo morala spodbuditi poslovno okolje, kjer bodo podjetja lahko doživela razcvet. Če bodo podjetja zacvetela, potem bo tudi gospodarstvo bolj aktivno. Prišlo bo do povečanja produktivnosti, konkurenčnosti in posledično do gospodarske rasti. V primeru gospodarske rasti, povečanja BDP, se lahko tudi javni dolg lažje odplačuje oziroma servisira. Ampak to ne bo mogoče brez strukturnih reform in sprejetih določenih varčevalnih ukrepov italijanske vlade. Pomembno vlogo pa igrata tudi dve instituciji, ECB in MDS, ki glede na svoje cilje in naloge, pomagata Italiji pri reševanju te krize.
Keywords: Italija, gospodarstvo, dolžniška kriza, javni dolg, deficit, produktivnost, konkurenčnost, gospodarska rast
Published in DKUM: 12.12.2012; Views: 1537; Downloads: 169
.pdf Full text (394,80 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica