| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Fotokatalitski filter na osnovi TiO2 za čiščenje zraka
Luka Romanić, 2018, master's thesis

Abstract: Čiščenje zraka je vedno bolj bistvenega pomena, saj poskrbimo za zdravo bivalno okolje, ustreznost zakonodajnim zahtevam in nenazadnje znižanje družbenih stroškov. Lahkohlapne organske spojine (VOC) so prepoznane kot eno glavnih onesnažil zraka. Znaten vpliv imajo tudi na kakovost zraka v zaprtih prostorih. Dolgotrajna izpostavljenost tem toksičnim snovem, pa predstavlja tako grožnjo za zdravje ljudi, kot za ravnovesje ekosistemov. Fotokataliza je ena izmed številnih ukrepov za reševanje tega problema. Tekom naše študije smo preučili tri različne komercialno dostopne tipe fotokatalizatorja (CCA 100BS, CCR 200N in S5 300B) na osnovi titanovega dioksida (TiO2). Preučili smo lastnosti materialov, ki vplivajo na fotokatalitsko aktivnost TiO2 kot katalizatorja. Ker smo želeli pridobiti mehansko dovolj stabilne vzorce smo fotokatalizator imobilizirali na dva različna tipa nosilca. Na ploščice anodiziranega aluminija različnih hrapavosti in na keramično peno različne poroznosti. Kot vezivo smo uporabili peroksotitanovo kislino (PTK), v katero smo vmešali vsak tip fotokatalizatorja posebej, tako da smo dobili suspenzijo (UF TiO2 + PTK), različnih masnih koncentracij γ(TiO2) = 5, 10, 20 in 40 g/L. S potopitveno metodo smo nato oslojili nosilce. Fotokatalitska aktivnost tvorjene plasti (UF TiO2 + PTK) na substratih, je bila ocenjena na podlagi fotorazgradnje izopropanola in acetona, kot modelnih VOC pod UV/VIS svetlobo v pretočnem fotoreaktorju. Za primerjavo in potrditev fotokatalitske aktivnosti pripravljenih substratov, smo izvedli še elektrokemijsko analizo vzorcev anodiziranega aluminija, potopljenih v tri odstotni raztopini NaCl. To smo izvedli z merjenjem impedance v prisotnosti UV-svetlobe in brez UV-svetlobe, v različnih časovnih intervalih od 1, 3, 5, 7 do 10 ur. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo analizirali morfologijo tvorjene plasti. Ugotovili smo, da je plast kompaktna in da se z višanjem koncentracije fotoatalizatorja viša fotokatalitska aktivnost substrata. Prav tako se z višanjem specifične površine substrata, viša tudi fotokatalitska učinkovitost. Preučevani materiali so izkazali primerno visoko fotokatalitsko učinkovitost in tako kažejo potencial kot filtri za čiščenje zraka.
Keywords: Titanov dioksid, TiO2, fotokataliza, lahkohlapne organske spojine, VOC, elektrokemijska impedančna spektroskopija, EIS, peroksotitanova kislina, PTK, meritev fotokatalitske aktivnosti.
Published: 13.09.2018; Views: 973; Downloads: 157
.pdf Full text (3,83 MB)

2.
Ekstrakt rožmarina, kot inhibitor korozijskih procesov
Luka Romanić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučili uporabo okolju prijaznega inhibitorja za protikorozijsko zaščito. Natančneje smo raziskali vpliv različnih koncentracij rožmarinovega ekstrakta v prahu, kot zelenega inhibitorja za korozijske procese in princip njegovega delovanja. Uporabljeni so bili vzorci nerjavnega jekla, ki smo jih pred potopitvijo v korodirni medij primerno obdelali. Površino kovine smo skrbno zbrusili z vodo brusnim papirjem različnih granulacij, jedkali, razmastili in očistili s pomočjo ultrazvočne kopeli. Kot korodirni medij smo uporabili močno koncentrirano vodno raztopino klorovodikove kisline. S potopitvami predhodno obdelanih vzorcev v osnovni korodirni medij smo z in brez dodatka rožmarinovega ekstrakta na osnovi gravimetrične metode izračunali korozijsko hitrost in inhibicijsko učinkovitost zelenega inhibitorja. Za lažjo obdelavo podatkov smo vse meritve spremembe mase pri potopitvah opravili pri sobni temperaturi in jih spremljali v različnih časovnih intervalih od 3, 5, 18 do 24 ur. Po opravljenih meritvah in izračunih smo s pomočjo mikroskopa ter infrardeče spektroskopije preučili videz, kot tudi sestavo adsorbiranega sloja na površini jekla. Uspešno smo zaščitili vzorce in upočasnili korozijsko hitrost. Dosegli smo celo več kot 98 % inhibicijsko učinkovitost, pri čemer smo ugotovili, da se ta z večanjem koncentracije inhibitorja veča. Glede na dobljene rezultate lahko trdimo, da je ekstrakt rožmarina dober inhibitor korozijskih procesov za nerjavno jeklo AISI 304 v kislem okolju medija razredčene klorovodikove kisline. Za potrditev hidrofobnega značaja nastalega filma na površini, bi bilo potrebno opraviti še meritve kontaktnega kota. Vsekakor pa so priporočene še podrobnejše raziskave, s katerimi bi bolje razumeli vpliv številnih drugih dejavnikov na afiniteto adsorpcije ter posledično na povečanje inhibicije.
Keywords: rožmarinov ekstrakt, korozija, nerjavno jeklo, gravimetrična metoda, učinkovitost inhibitorjev, spektrometrične analize
Published: 08.09.2016; Views: 1188; Downloads: 133
.pdf Full text (6,01 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica