| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv stresa na organizatorje pri organizaciji dogodkov
Luka Muhič, 2019, master's thesis

Abstract: Strokovnjaki uvrščajo kot enega izmed najbolj stresnih poklicev na svetu poklic organizatorja dogodkov. Kako vpliva stres na organizacijo dogodka in posameznika, smo opredelili skozi teoretično in raziskovalno delo. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili sam pomen stresa na delovnem mestu, vplive iz okolja na stres – stresorje, posledice stresa (vključno z izgorelostjo na delovnem mestu) in kako stres obvladovati oz. premagati. Za povezavo stresa z organizacijo dogodka pa smo opredelili potek dela organizatorja dogodka. V raziskovalnem delu smo skozi kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev ugotovili zahtevnost dela organizatorja dogodka, kako posamezniki zaznavajo stres, faze oz. procese dela, kjer organizatorji dogodkov zaznavajo stres, vzroke stresa, fizične, psihične in vedenjske posledice stresa ter tehnike/dejavnosti za obvladovanje stresa. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zahtevno delo, pri katerem je veliko stresnih situacij. Stres se največkrat pojavi tik pred samo izvedbo dogodka zaradi vpletenosti predvsem v koordinacijo, preverjanje in nadzor, to so obenem tudi vzroki stresa, posledice, ki jih stres povzroči, pa so najpogosteje: utrujenost, težave z želodcem, bolečine v mišicah, izgorelost, stiska, nespečnost, zmedenost, nihanje razpoloženja, vzkipljivost itd. Najbolj učinkovita tehnika za obvladovanje in premagovanje stresa je po mnenju intervjuvancev telesna oz. fizična aktivnost. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zelo stresen poklic, saj je jasno, da ob večini organizacij ne gre vedno vse po načrtu in po navadi gre nekaj narobe, zato je pomembno, da smo pri organizaciji dogodkov fleksibilni in odporni na slabe situacije, ki lahko vodijo v stres, torej da se ne zlomimo ob težkih trenutkih, kajti z dogodkom oz. z načrtovanjem moramo nadaljevati ne glede na vse.
Keywords: stres pri organizatorjih dogodkov, organizacija dogodkov, vzroki stresa, posledice stresa, premagovanje/obvladovanje stresa
Published: 14.01.2020; Views: 402; Downloads: 43
.pdf Full text (1,21 MB)

2.
ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE V PODJETJU PRED IN MED KRIZO
Luka Muhič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem svetu se vse več organizacij zaveda pomena človeških virov. Ljudje so najmočnejše orožje v boju s konkurenco, zato potrebujejo ustrezno ravnanje in okolje, v katerem razvijajo svoje potenciale in sposobnosti. Zadovoljni zaposleni usodno vplivajo na rast in razvoj organizacije in na njen ugled na trgu. Vendar je za dobro delovno vzdušje potrebno poznavanje posameznika, njegove vizije in ciljev, ki morajo postati usklajeni s cilji vseh zaposlenih in celotne organizacije. Občutek, da je posamezniku omogočen razvoj, osebnostna rast, da je njegovo delo cenjeno in da je zaželen, daje zavedanje pripadnosti. To vodi v pozitivne odnose, ki ustvarjajo ustrezno vzdušje. Namen diplomskega dela je predstaviti pojem organizacijskega vzdušja in organizacijske kulture, njunih dimenzij in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost organizacije. V okviru raziskave podjetja Tovarna vozil Maribor pa želimo pridobiti ustrezne rezultate, ki bodo pokazali možnosti in potrebe po spremembah v podjetju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo predstavili več vidikov organizacijskega vzdušja in organizacijske kulture ter povezave med njima, in empiričnega dela, kjer so predstavljene in opisane ankete v obliki vprašalnika. Ta kaže merjenje organizacijskega vzdušja. Rezultati so pokazali, da je stanje organizacijskega vzdušja v podjetju Tovarna vozil Maribor v času krize slabše kot v času pred nastopom globalne krize. Pri vseh dimenzijah smo prikazali precejšen padec strinjanja anketiranih zaposlenih s trditvami, ki opredeljujejo organizacijsko vzdušje. V času krize je najvišje ocenjena dimenzija, ki ocenjuje pripadnost podjetju, najnižje pa so zaposleni ocenili dimenzijo nagrajevanja. S podatki, pridobljenimi z anketnim vprašalnikom smo potrdili oziroma zavrgli zastavljene hipoteze. Potrdili smo drugo (Med krizo je napredovanj in nagrad za dobro opravljeno delo manj kot pred krizo.) in tretjo hipotezo (Osebno zadovoljstvo pri delu je bilo boljše pred krizo.), zavrgli pa prvo (Mlajši zaposleni so bolj iniciativni kot starejši.), četrto (Mnenje o organiziranosti podjetja v času krize je boljše pri zaposlenih z višjo stopnjo izobrazbe kot pri zaposlenih z nižjo stopnjo izobrazbe.) in peto hipotezo (Pred krizo je bila stopnja inovativnosti višja kot med krizo.).
Keywords: - organizacijsko vzdušje - organizacijska kultura - osebnost - organizacija - zadovoljstvo
Published: 04.06.2012; Views: 945; Downloads: 69
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica