1. Obravnava pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc s pridruženo duševno motnjoNuša Kirbiš, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Dvojna diagnoza se uporablja za opis oseb, ki imajo hkrati težave z duševnim zdravjem ter težave, povezane z uporabo drog ali alkohola. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo pacientov, ki so odvisni od psihoaktivnih substanc in imajo pridruženo duševno motnjo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature s področja odvisnosti od psihoaktivnih substanc pri pacientih s pridruženo duševno motnjo. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, SAGE Journals, Science Direct in CHINAL Ultimate (ESCO). Potek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo ovrednotili s piramidno hierarhijo dokazov, kritično oceno člankov pa izvedli z JBI orodjem.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je, da je najučinkovitejša integrirana in celostna obravnava, ki hkrati obravnava odvisnost in pridruženo duševno motnjo. Pristop vključuje kombinacijo različnih terapevtskih metod (zlasti kognitivno-vedenjsko terapijo, motivacijski intervju, družinsko in skupinsko terapijo) ter poudarja pomen psihosocialnih dejavnikov in vzpostavljanja kakovostnega terapevtskega odnosa.
Razprava in zaključek: Integrirana in celostna obravnava se izkazuje kot ključna pri učinkovitem zdravljenju pacientov z dvojno diagnozo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi obravnavale dolgoročno učinkovitost posameznih pristopov ter možnosti njihovega uvajanja v širšo klinično prakso.
Keywords: odvisnost, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševna motnja, zdravstvena nega
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (1,47 MB) |
2. Vpliv socialnih omrežij na samodiagnozo motnje pozornosti in hiperaktivnosti med mladostnikiNeža Krajnc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta razvojna motnja zato mladostniki vse pogosteje iščejo informacije tudi prek družbenih omrežij. To lahko vodi v pojav samodiagnoze. Digitalni viri omogočajo dostopnost informacij, vendar prinašajo tudi tveganja napačnih razlag in širjenja stereotipov.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo in pri tem uporabili opisno metodo, analizo, kompilacijo, komparacijo in sintezo. Znanstveno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google Schoolar. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 41 zadetkov, v končno analizo smo jih vključili osem. Ugotovili smo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto uporabljajo spletne vsebine za prepoznavanje simptomov, kar lahko vodi do hitrejšega iskanja pomoči, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto v spletnih vsebinah prepoznajo lastne simptome, kar lahko vodi do občutka pripadnosti, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Keywords: socialna omrežja, samodiagnoza, ADHD, najstniki
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (741,05 KB) |
3. Human-led and artificial intelligence-automated critical appraisal of systematic reviews : comparative evaluationLucija Gosak, Gregor Štiglic, Wilson Tam, Dominika Vrbnjak, 2025, original scientific article Abstract: Aim To evaluate and compare human-led and artificial intelligence-automated critical appraisal of evidence. Background Critical appraisal is essential in evidence-based practice, yet many nurses lack the skills to perform it. Large language models offer potential support, but their role in critical appraisal remains underexplored. Design We conducted a comparative study to evaluate the performance of five commonly used large language models versus two human reviewers in appraising four systematic reviews on interventions to reduce medication administration errors. Methods We compared large language models and two human reviewers in independently appraising four systematic reviews using the JBI Critical Appraisal Checklist. These models were Perplexity Sonar (Pro), Claude 3.7 Sonnet, Gemini 2.0 Flash, GPT-4.5 and Grok-2. All models received identical full texts and standardized prompts. Responses were analyzed descriptively and agreement was assessed using Cohen’s Kappa. Results Large language models showed full agreement with human reviewers on five of 11 JBI items. Most disagreements occurred in appraising search strategy, inclusion criteria and publication bias. The agreement between human reviewers and large language models ranged from slight to moderate. The highest level of agreement was observed with Claude (κ = 0.732), while the lowest level was observed with Gemini (κ = 0.394). Conclusion Large language models can support aspects of critical appraisal evidence but lack contextual reasoning and methodological insight required for complex judgments. While Claude 3.7 Sonnet aligned most closely with human reviewers, human oversight remains essential. Large language models should serve as adjuncts and not substitutes for evidence-based practice.
Keywords: artificial intelligence in healthcare, multimodal large language models, nursing, evidence-based practice
Published in DKUM: 12.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Link to file |
4. Uporaba samoinjektorjev pri aplikaciji adrenalina ob anafilaktičnem šokuUrh Belšak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Anafilaksija je življenjsko ogrožajoče stanje, ki je posledica preobčutljivostne reakcije. Anafilaktična reakcija se lahko razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom (hrana, zdravila, piki os, sršenov, čebel, zdravila itd.). Anafilaksijo je težje prepoznati zunaj bolniškega okolja, zato se za paciente z visokim tveganjem priporoča uporaba adrenalinskih samoinjektorjev.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali in analizirali znanstveno literaturo o vrsti in uporabi samoinjektorjev adrenalina. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, SAGE in Cochrane Library. Pregled literature temelji na smernicah PRISMA.
Rezultati: V končni analizi smo opisali 9 raziskav. Ugotovili smo, da vključene raziskave dajejo prednost samoinjektorjem adrenalina, ki imajo primerno velikost, obliko, enostaven način prenašanja, enostavno upravljanje, jasnost navodil, vzdržljivost, omogočajo samozavestno uporabo in so varni.
Razprava in zaključek: Potrebno je oblikovati samoinjektorje adrenalina, ki bodo manjši, lažji in z inovativno obliko, da bo aplikacija adrenalina uspešna. Potrebno je ozaveščanje zdravstvenega osebja, pacientov in skrbnikov o pravilni uporabi.
Keywords: anafilaksija, adrenalin, samoinjektor adrenalina
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (913,87 KB) |
5. Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negiEva Slodnjak, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci predstavljajo temelj zdravstvenega sistema, njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa je ključno za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCO), ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in dodatno v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja JBI za oceno sistematičnih pregledov in sintez. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 103 zadetkov smo v končno analizo vključili 6 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo intervencije izboljševanja zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi in štiri podkategorije: organizacijske intervencije, vodstvene in komunikacijske intervencije, psihosocialne intervencije in intervencije za krepitev motivacije.
Razprava in zaključek: Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu so pozitivno vplivale na fizično, psihosocialno počutje ter splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotavljamo, da so potrebni različni ukrepi, med katerimi so ključni sistematično uvajanje učinkovitih intervencij za povečanje zadovoljstva zaposlenih in pacientov, podpora vodstvenega kadra, reševanje kadrovske problematike ter strateško vplivanje na percepcijo poklica v širši družbi.
Keywords: intervencije, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1006,51 KB) |
6. Vzroki za opustitev zaposlitve medicinskih sesterŠejla Imamović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Medicinske sestre so ključni del zdravstvenega sistema, vendar številne opustijo zaposlitev zaradi preobremenjenosti, izgorelosti in slabih delovnih pogojev. Namen zaključnega dela je bil analizirati vzroke za opustitev zaposlitve medicinskih sester in identificirati ključne dejavnike, ki prispevajo k njihovemu odhajanju iz poklica.
Keywords: Medicinske sestre, fluktuacija, odpoved, delovno okolje, izgorelost
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (823,97 KB) |
7. Letter to the Editor: Best Practices on Public and Patient Involvement in Interprofessional Healthcare EducationRicardo J. O. Ferreira, Matilde Leal, Elsa Frazão Mateus, Lucija Gosak, Matthijs H. Bosveld, Cathy C. Kline, 2024, other scientific articles Keywords: healthcare education, public and patient involvement (PPI), healthcare students
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (252,34 KB)
This document has many files! More... |
8. Use of augmented and virtual reality in resuscitation training : a systematic reviewAdam Cheng, Nino Fijačko, Andrew Lockey, Robert Greif, Cristian Abelairas-Gómez, Lucija Gosak, Yiqun Lin, 2024, review article Keywords: resuscitation, immersive technology, virtual reality, augmented reality, training, life support
Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (468,03 KB) |
9. Učinkovitost intervencij za obvladovanje stresa pri operacijskih medicinskih sestrahTinkara Kralj, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Operacijska dvorana je visoko specializirano in zahtevano delovno mesto v
bolnišnici. Operacijske medicinske sestre delujejo kot ključni del ekipe, kar pomeni, da
nosijo znatno psihološko breme, ki lahko presega splošno duševno obremenitev. Namen
zaključnega dela je raziskati, katere intervencije za obvladovanje stresa so pri
operacijskih medicinskih sestrah učinkovite, in oceniti, kako te intervencije vplivajo na
njihovo delovno uspešnost, kakovost dela in zadovoljstvo.
Metode: Za izdelavo magistrskega dela smo izvedli pregled znanstvene literature. Izvedli
smo oceno kakovosti vključenih raziskav. Uporabili smo metodo kompilacije in
deskriptivno metodo. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL
Ultimate, Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect.
Rezultati: V analizo smo vključili deset raziskav. S pomočjo teh raziskav smo oblikovali
glavno temo »Intervencije za obvladovanje stresa« in oblikovali štiri podteme, in sicer:
»Sprostitvene intervencije«, »Izobraževalne intervencije«, »Kognitivno-vedenjske
intervencije« in »Podporne intervencije«.
Razprava in sklep: Posvečanje pozornosti duševnemu zdravju operacijskih medicinskih
sester ter izvajanje ustreznih podpornih in intervencijskih ukrepov je ključnega pomena
za izboljšanje zdravstvene kakovosti in zadovoljstva pri delu.
Keywords: duševno zdravje, izid zdravljenja, kirurške procedure, kirurška
zdravstvena nega
Published in DKUM: 25.08.2025; Views: 0; Downloads: 78
Full text (959,57 KB) |
10. Bibliometrična analiza raziskav o spletnih vplivnežih na področju duševnega zdravjaTamara Trajbarič, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Duševno zdravje predstavlja ključno področje javnega zdravja, še posebej med mladimi, ki pogosto iščejo podporo prek družbenih omrežij. Spletni vplivneži imajo pri tem vse večjo vlogo, a pogosto brez ustrezne strokovne usposobljenosti, kar odpira številna tveganja. Namen raziskave je bil z bibliometrično analizo raziskati trende raziskav o spletnih vplivnežih na področju duševnega zdravja.
Metode: Izvedena je bila bibliometrična analiza del iz različnih podatkovnih baz med leti 2020 in 2025. Podatke smo analizirali z uporabo orodij Bibliometrix, VOSviewer in RStudio. Analiza je obsegala avtorje, institucije, revije, ključne besede, citiranost teh, trende objav ter raziskovalna in tematska žarišča.
Rezultati: Bibliometrična analiza 17 del iz 16 virov je pokazala, da sta najdejavnejša avtorja Ella White in Terry Hanley. Po citiranosti izstopa revija Internet Intervention, po število prispevkov je najvplivnejša institucija University College Dublin. Prispevki prihajajo iz Združenega kraljestva, Irske, Združenih držav Amerike in Avstrije. Raziskovalna dejavnost je razpršena, brez mednarodnega povezovanja. Ključna raziskovalna in tematska žarišča so vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje, mladostniki ter psihološka podpora in socialna pravičnost.
Razprava in zaključek: Raziskovalna dejavnost o temi spletnih vplivnežev na področju duševnega zdravja je še v razvoju. Prisotna sta omejeno mednarodno povezovanje in šibko medinstitucionalno sodelovanje.
Keywords: bibliometrija, družbena omrežja, duševno blagostanje
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (2,51 MB) |
