1. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Keywords: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 163; Downloads: 23
 Full text (1,79 MB)
This document has many files! More... |
2. The impact of climate change on urban thermal environment dynamicsIgor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, original scientific article Abstract: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Keywords: GAM, CMIP6, UHI, urban heat island, urbanisation, SUHI, summer heat stress
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 794; Downloads: 31
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Analiza onesnaženja zraka z delci v SlovenijiNina Gosak, 2014, master's thesis Abstract: Onesnažen zrak v Sloveniji in Evropi postaja vse bolj aktualen problem. Delci PM10 v zraku so naravnega in antropogenega izvora in negativno vplivajo na zdravje ljudi, ter na samo okolje. Vzroki za visoke koncentracije delcev PM10 v zraku so promet, industrija, individualna kurišča, sekundarni viri, soljenje cest in resuspenzija. Na visoke koncentracije vplivajo tudi vremenske razmere in geografska lega. Področje delcev v Sloveniji opredeljuje Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku. V magistrski nalogi smo z metodo diskusije analizirali onesnaženje zraka v Sloveniji na različnih merilnih mestih za več let. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Po naših analizah smo prišli do ugotovitev, da se povišane koncentracije pojavljajo predvsem v zimskem obdobju v večjih urbanih naseljih zaradi kurišč in zaradi prometa v jutranjih in večernih konicah ter vremenskih razmer kot so temperaturne inverzije.
Keywords: onesnaženje zraka, delci PM10, merilniki, merilna mreža, letni hod, dnevni hod, prekoračitev
Published in DKUM: 10.06.2014; Views: 2456; Downloads: 796
Full text (3,33 MB) |
