1. Obramba ciljne družbe pred prevzemom : magistrsko deloAna Plazovnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava mehanizme, s katerimi se ciljna delniška družba lahko zaščiti pred sovražnim prevzemom. Sovražni prevzemi so, za razliko od prijateljskih, tisti, kjer se vodstvo ciljne družbe ne strinja s prevzemom in v tem primeru pridejo v poštev obrambni ukrepi. Naloga je razdeljena na več ključnih poglavij, ki analizirajo različne vrste obrambnih strategij, njihov pravni okvir in učinkovitost v praksi. Naloga se osredotoča na preventivne in kurativne obrambne mehanizme, ki so v slovenski pravni ureditvi zajeti v Zakonu o prevzemih in Zakonu o gospodarskih družbah.
Naloga odgovarja na vprašanja, kako se lahko ciljna družba vnaprej pripravi, da ne bi bila predmet prevzema, ter katere konkretne obrambne ukrepe lahko izvede pred ali med samim postopkom prevzema. Preventivne obrambne mehanizme morajo ciljne družbe pripraviti že pred neposredno grožnjo, predvsem z ustreznim strukturiranjem družbe in ustreznim oblikovanjem določb statuta, za razliko od kurativnih pa so usmerjeni zoper vse možne poskuse prevzema. Preventivne obrambne strategije razdelimo na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe. Preventivni mehanizmi se sprejmejo pred samim prevzemom, medtem ko se kurativni sprejmejo v samem postopku prevzema, po tem ko je dano obvestilo o prevzemni nameri. Ta razmejitev je določena tudi v 47. členu ZPre-1, ki prepoveduje upravi samostojno ukrepanje brez sklepa skupščine po prejemu obvestila o nameravani prevzemni ponudbi in do objave izida ponudbe. Kurativni obrambni mehanizmi so torej lahko le skupščinsko odobreni, saj se postavlja zahteva po nevtralnosti uprave. V nasprotju s kurativnimi mehanizmi, ki želijo preprečiti konkretno ponudbo za prevzem, so preventivni obrambni mehanizmi usmerjeni proti vsem potencialnim poskusom prevzema ciljne družbe.
Pri tem je treba opozoriti na potrebo po ravnovesju med zaščito delničarjev in zagotavljanjem fleksibilnosti uprave pri sprejemanju ključnih odločitev v času prevzemov. Pri nevtralnosti uprave gre torej za pozitivno diskriminacijo ostalih interesov v družbi zaradi zaščite delničarjev in se upravi s tem v postopku prevzema onemogoča njena temeljna funkcija. Stroga nevtralnost uprave je v prvi vrsti namenjena zaščiti delničarjev, vpliv le te pa je lahko negativen na interese upnikov, delničarjev in konkurenčnosti družbe. Ob upoštevanju stroge nevtralnosti uprave najbolj učinkovito obrambo predstavljajo preventivni obrambni mehanizmi. Po naši zakonodaji je ciljna družba z uporabo kurativnih obrambnih ukrepov omejena do te mere, da prevzema skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti, lahko pa bo izboljšala svojo pogajalsko pozicijo naproti prevzemniku.
Keywords: prevzem družbe, ciljna družba, sovražni prevzem, obramba pred prevzemom, preventivni obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 46
 Full text (837,64 KB) |
2. Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vajJerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, higher education textbook Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Keywords: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Published in DKUM: 09.08.2023; Views: 652; Downloads: 122
Full text (4,88 MB)
This document has many files! More... |
3. Je pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah še možen?Lina Burkelc Juras, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo obravnavano vprašanje pristopa EU k EKČP. Pravni temelj za pristop predstavlja člen 6 PEU, ki ga je predstavila Lizbonska pogodba. Vendar sama sprememba člena 6 ne zadošča, da bi EU postala pogodbenica EKČP. Za takšen rezultat mora EU izpogajati specifičen sporazum o pristopu s Svetom Evrope, katerega vsebina že dalj časa sproža velike polemike.
Po napornih pogajanjih in usklajevanjih je bil leta 2013 oblikovan Osnutek sporazuma o pristopu EU k EKČP. Žal tudi vsebina Osnutka sporazuma sama po sebi ne zadošča za uradni pristop EU k EKČP, saj se pojavljajo številne procesne, institucionalne in vsebinske ovire, ki imajo pomemben vpliv na morebiten dokončen pristop EU k EKČP. Nanje je opozorilo Sodišče EU v Mnenju 2/13, v katerem je trudoma izpogajani Osnutek sporazuma označilo za nezdružljivega s pravom EU in opozorilo na več težavnih vprašanj, ki naj bi jih odpiral. V magistrskem delu so predstavljene načrtovana ureditev iz Osnutka sporazuma, stališča Sodišča EU iz problematičnega Mnenja 2/13 in analiza možnih odzivov na izpostavljene težave in predloge Sodišča EU. Zaradi večnih kritik EU in Mnenja 2/13 se postavlja vprašanje, ali je pristop EU k EKČP glede na predstavljeno dejansko stanje sploh še možen, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pa tudi, če je pristop sploh še zaželjen (oz. koristen).
Keywords: Pristop EU k EKČP, Mnenje 2/13, varstvo človekovih pravic, odnos med Sodiščem EU in ESČP, težave pristopa, možni odzivi
Published in DKUM: 27.09.2017; Views: 2397; Downloads: 583
Full text (2,75 MB) |
4. PREŽIVLJANJE OTROK, KI SE REDNO ŠOLAJOLina Burkelc Juras, 2014, undergraduate thesis Abstract: Dolžnost preživljanja je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti staršev, ki zagotavlja sredstva za preživljanje mladoletnih otrok in otrok, ki se redno šolajo.
Diplomsko delo je namenjeno predvsem predstavitvi pravne ureditve dolžnosti preživljanja polnoletnih otrok, ki se redno šolajo.
Zato so v njem na kratko opisane dolžnosti staršev in dolžnost preživljanja na splošno ter v okviru tega predstavljena tudi možnost zvišanja, znižanja ali ukinitve preživnine, pa tudi vloga otroka v postopkih, v katerih se varujejo njegove pravice in koristi. Osvetljena je tudi možnost pridobitve nadomestila za preživnino v primerih, ko preživninska obveznost ni redno izpolnjevana s strani staršev.
Diplomska naloga je osredotočena na preživljanje otrok, ki se redno šolajo, zato je v njej ob pomoči strokovne literature in razpoložljivih primerov sodne prakse podrobneje razčlenjen pravni standard rednega šolanja in različne možnosti pridobitve izvršilnega naslova.
Predstavljene so tudi rešitve, ki jih država predvideva v primerih otrok, katerih starši so umrli, opisano je preživljanje otrok s strani krušnih staršev, ter preživljanje otrok, ki so v rejništvu.
Keywords: Preživljanje otrok, pravni standard rednega šolanja, zvišanje, znižanje in ukinitev preživnine, nadomestilo preživnine, preživljanje pastorkov, preživljanje otrok v rejništvu, družinska pokojnina.
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 2201; Downloads: 659
Full text (578,88 KB) |
