Search the digital library catalog

Abstract: Pričujoča diplomska naloga temelji na opredelitvi osnovnih pojmov iz teorije prava kot so pravno razmerje, pravni subjekt in pravovarstveni zahtevek s poudarkom na stvarnopravnem vidiku posameznih pravnih institutov. Pravovarstveni zahtevek, kot obliko sodnega varstva je namreč možno aktivirati šele tedaj, ko je temeljno upravičenje kršeno oziroma ogroženo. Bralca bo vsebina moje diplomske naloge popeljala skozi kratko predstavitev posameznih institutov stvarnega prava s poudarkom na področju stvarnopravnih zahtevkov (tožbenih zahtevkov) v povezavi z novejšimi odločbami iz sodne prakse slovenskih sodišč. V Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) sta za varstvo lastninske pravice predvidena dva zahtevka: zahtevek na vrnitev stvari ali reinvindikacijski zahtevek in zahtevek na prenehanje vznemirjanj oz. negatorni zahtevek. Aktivna legitimacija za obe tožbi pripada lastniku in tudi domnevnemu lastniku. Vrnitveni zahtevek, ureja SPZ v 92.členu. Lastnik lahko od vsakogar zahteva individualno določene stvari. Reivindikacijski zahtevek oz. zahtevek za vrnitev stvari je namenjen lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače, kot z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa pa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. Ob pregledu sodne prakse bo med drugim izpostavljeno, da v določenih primerih ni mogoče postaviti prave ločnice, kdaj gre za odvzem nepremičnine in kdaj le za vznemirjanje lastninske pravice zaradi morebitnega prisvajanja njenega dela. Posebna vrsta reivindikacije je tudi izbrisna tožba, ki pride v poštev potem, ko je že bila izvršena materialnopravna vknjižba in stremi k vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Z negatornim publicijanskim zahtevkom, pravna podlaga zanj je podana v 99. členu SPZ in opredeljuje zahtevek na prenehanje vznemirjanj, lastnik stvari lahko zahteva od tretjega, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Razlikovanje med lastniško in nelastniško posestjo je sicer uzakonil šele SPZ, vendar je naša literatura to razlikovanje poznala že prej. Dobrovernega lastniškega posestnika, ki pridobi bonitarno lastnino, naše pravo varuje z reivindikacijsko publicijansko tožbo, na podlagi 98. člena SPZ.
Keywords: lastnina, bonitarna lastnina, sodno varstvo, rei vindicatio, publicijanska tožba, negatorna tožba.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2026; Downloads: 276
Full text (489,37 KB)