| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 94
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko delo
Petra Knaus, 2022, master's thesis

Abstract: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)). Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev. Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov. Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc.
Keywords: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 77; Downloads: 6
.pdf Full text (2,60 MB)

2.
Napredna funkcionalizacija vlaken
Dolores Duh, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela je funkcionalizacija bombažne in poliestrne tkanine z izbranimi substrati, ki med drugim, z namenom izboljšanja hidrofobnih in ognjevarnih lastnosti tekstilij na okolju prijazen in ekonomičen način, vključujejo nanodelce. V namen doseganja hidrofobnosti pri bombažu ter poliestru tekstilije, so vzorci bili apretirani s silikonom, heksanom ter titanijevim dioksidom. V namen pridobivanja ognjevarnih lastnosti bombaža so se uporabili premazi iz silikona, natrijevega bromida, lizina in titanijevega dioksida, za poliester pa sta bila uporabljena premaza iz lizina in titanijevega dioksida. Naštete kemične spojine so bile uporabljene posamično ali kombinirano ter nanešene v 1−2 slojih na površino tekstilije. Uspešnosti nanosov so bile testirane z uporabo gravimetrične metode, kjer je bilo opazovano, koliko nanosa se je na tekstiliji po sušenju obdržalo; goniometrije, kjer je bil opazovan stični kot med kapljico vode in apretirano površino tekstilije in tako opredeljena omočljivost; preprostega preliminarnega ognjevarnega testa, kjer je bila opazovana hitrost gorenja ter dolžina izgorelega vzorca. Izvedena je bila tudi ATR-FTIR tehnika, s katero se je na apretiranih vzorcih preverjala prisotnost določenih skupin in vezi, ki indicirajo posebne funkcionalnosti materiala. Pridobljeni rezultati so podani v nalogi, medsebojno so primerjani in na podlagi njih so izpostavljene ugotovitve.
Keywords: nanomateriali, hidrofobnost, ognjevarnost, bombaž, poliester, funkcionalizacija tekstilij, silikon, titanijev dioksid, heksan, natrijev bromid, lizin
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 102; Downloads: 12
.pdf Full text (1,17 MB)

3.
Uporaba keratinsko- bogatega odpadnega perutninskega perja za pridobitev keratina in nadaljnji razvoj nanovlaken : magistrsko delo
Kaja Zadravec, 2022, master's thesis

Abstract: Odpadna materiala, kot sta volna in piščančje perje, spadata v zelo obremenjujoče industrijske odpadke, vsakodnevno nastajata v ogromnih količinah in bremenita okolje. Odpadno piščančje perje, ki vsebuje 91 % keratina, je tako uporabno za razvoj naravnih vlaken. Danes vedno bolj narašča zanimanje za naravna vlakna, ki uporabljajo za razvoj okolju prijazne tehnologije. Namen tega dela je predstaviti enega izmed načinov, kako odpadno piščančje perje uporabiti za razvoj nanovlaken iz keratina. Za izvedbo tega smo najprej pridobili keratin iz odpadnega piščančjega perja s hidrotermično razgradnjo perja v reaktorju. Postopek hidrotermične razgradnje perja s subkritično vodo predstavlja okolju prijazno in zeleno tehniko, kar jo loči od preostalih tehnik, ki se uporabljajo za ekstrakcijo keratina iz perja. Prisotnost keratina v suspenziji smo potrdili z analizo ATR-IR in nato z elektroforezo SDS-PAGE določili molekulske mase. Suspenziji keratina smo določili protonirane in deprotonirane skupine s potenciometrično titracijo, izmerili zeta potencial v odvisnosti od pH-raztopine in določili velikost delcev z DLS-metodo. Koncentracijo keratina v suspenziji pa smo določili z Bradfordovo metodo. Za pripravo nanovlaken smo suspenzijo keratina pomešali s polietilenoksidom (PEO) v različnih razmerjih in s postopkom elektropredenja spredli nanovlakna ter jih preučili pod optičnim mikroskopom. Prav tako smo spredli nanovlakna iz mešanic PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan v različnih razmerjih. Mešanicam PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan smo določili prevodnost, viskoznost in stopnjo antioksidativnosti z ABTS-metodo. Spredenim vlaknatim strukturam smo posneli spekter ATR-IR, določili stopnjo antioksidativnosti in izmerili stični kot. Molsko maso suspenzije keratina smo določili v območju med 1 kDa in 14 kDa. Določena optimalna vsebnost PEO-ja, ko je nastalo nanovlakno, je 70 %. Ugotovili smo, da so se nanovlakna lepše oblikovala v primeru mešanic PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan v razmerju 70/21/9, torej, ko je mešanica vsebovala več keratina. Vzorci PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan imajo hidrofilno naravo s kontaktnimi koti med 33,16° in 39,58°. Tako mešanice iz katere smo spredli optimalna vlakna kot tudi spredena vlakna so pokazala antioksidativne lastnosti. Taka vlakna imajo tudi uporabno vrednost, kar pa je še posebej pomembno pri medicinskih tekstilijah.
Keywords: Subkritična voda, keratin, elektropredenje, nanovlakna, hitozan, alginat
Published in DKUM: 01.03.2022; Views: 203; Downloads: 49
.pdf Full text (4,39 MB)

4.
Funkcionalizacija celuloznih vlaken z uporabo protimikrobnih sredstev in/ali probiotikov za novo generacijo tamponov : magistrsko delo
Larisa Spasković, 2021, master's thesis

Abstract: To magistrsko delo temelji na razvoju in funkcionalizaciji tamponov z dodano vrednostjo. Tampone smo funkcionalizirali s probiotično bakterijo Lactobacillus. gasseri K7. S pomočjo tamponov nove generacije želimo tako pomagati ženskam pri preprečevanju okužb z bakterijami in glivami na način ohranjanjanje zdrave vaginalne mikrobiote v času menstrualnih krvavitev. Lastnosti funkcionaliziranih tamponov bodo ovrednotene s pomočjo različnih testnih metod, ki temeljijo na uporabnih lastnostih tamponov. Magistrska naloga zajema nanos liofiliziranih in svežih probiotikov, ujetih v hidroksi β ciklodekstrine s pomočjo tehnike elektropredenja na nosilni material. V tem magistrskem delu sem probiotike, tako sveže kot tudi liofilizirane ujela v ciklodekstrine in iz dobljene koloidne raztopine izpredla kot nanovlakna z elektropredenjem, najprej na polipropilen, na koncu pa še na tamponski trak podjetja Tosama d.o.o. Funkcionaliziran material sem analizirala s pomočjo metod (elementna sestava: XPS, ATR-FTIR, morfologija: SEM mikroskopija, bioaktivnost: določanje antioksidativnosti po metodi ABTS in sproščanje probiotikov ). Rezultati uporabljenih analiz kažejo, da se pri elektropredenju tvorijo nanovlakna, ki se naložijo na površino nosilnega materiala. Dokazali smo tudi, da se probiotiki ujamejo v ciklodekstrine in se obdržijo tako na polipropilenski kopreni, kot tudi na bombažnem tamponskem traku. Sproščanje probiotikov iz obeh uporabljenih nosilnih materialov je pokazalo, da se bakterija sprošča iz materiala še do 4 ure, kar je zelo obetajoč rezultat Antioksidativni potencial smo merili z namenom preverjanja protivnetnega učinka funkcionaliziranega nosilnega materiala. Rezultati so pokazali da imajo le - tega vzorci, katere smo funkcionalizirali z liofiliziranimi bakterijami.
Keywords: funkcionalizacja, tamponi, probiotiki, elektropredenje, ciklodekstrini
Published in DKUM: 04.10.2021; Views: 305; Downloads: 73
.pdf Full text (3,44 MB)

5.
Izolacija keratina iz odpadne biomase in sinteza keratinskih nanodelcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Mešl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Piščančje perje, ki je odpadna biomasa, predstavlja do 10 % celotne piščančje suhe mase. Iz tega vidika ima veliko potencialnih industrijskih aplikacij, pri tem pa tudi zmanjšamo količino odpadne biomase in vplivamo pozitivno na okoljski vidik. Skoraj v celoti je perje sestavljeno iz proteina keratina. Ker pa je keratin netopen v vodi, je njegova ekstrakcija zahtevna naloga. Večina dosedanjih procesov ekstrakcije je okolju neprijaznih in neekonomičnih. Raziskave torej vodijo v iskanje bolj zelenih in ekonomičnih procesov. V diplomski nalogi smo se odločili za okolju prijazen hidrotermični proces; ekstrakcijo keratina v subkritični vodi. Ekstrakcijo z vodo smo izvedli pri 180 °C in času 1h (2 g perja v 70 mL vode). Rezultati kažejo, da je naša suspenzija vsebovala keratin, katerega molekulske mase so bile v območju od 4,6 do 15 kDa. Z metodo ATR-FTIR smo potrdili prisotnost proteina keratina v ekstraktu. V nadaljevanju smo iz izoliranega keratina z alginatom, hitozanom in TPP z metodo kompleksacije in ionske gelacije sintetizirali delce, ki pa niso bili v nano območju tako, kot smo predvidevali. Sintetizirani delci so bili mikronskih velikosti in predstavljajo mikrodelce, ki smo jih analizirali. V njih smo nato ujeli zdravilo in določili kinetiko sproščanja. Ugotovili smo, da keratinske delce lahko uporabimo kot dostavni sistem za kontrolirano sproščanje učinkovin. Z nadaljnjo optimizacijo postopkov bi v prihodnosti lahko sintetizirali nanodelce.
Keywords: keratin, nanodelci, hidrotermični procesi, ekstrakcija v subkritični vodi, kompleksacija, perje
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 242; Downloads: 61
.pdf Full text (3,04 MB)

6.
Razvoj in karakterizacija nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki : magistrsko delo
Špela Slapničar, 2021, master's thesis

Abstract: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so koristni za gostitelja za preprečevanje rasti potencialno škodljivih bakterij ter za izboljšanje imunskega odziva. Razvoj nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki je razmeroma nov postopek, saj nanovlakna predstavljajo nov in učinkovit dostavni sistem za probiotike. Eksperimentalni del je zajemal pripravo in karakterizacijo posameznih raztopin polimerov (PEO, NaALG) ter izbiro ustrezne koncentracije probiotika (svežega in liofiliziranega), ki smo ga nato dodali v polimerno raztopino (NaAlg:PEO v volumskem razmerju 1:1, oznaka PA). Za določitev optimalnih parametrov elektropredenja smo raztopinam PEO, PA, PA z inulinom (PAI), PA z liofiliziranim probiotikom (PAP), PA z inulinom in liofiliziranim probiotikom (PAIP) ter PA z inulinom in svežim probiotikom (PAIPs) izmerili prevodnost, viskoznost, pH ter površinsko napetost. Raztopine PAI, PAIP in PAIPs vsebujejo inulin, ki deluje kot prebiotik in smo ga dodali, da izboljša preživelost probiotika Lactobacillus paragasseri K7. Učinkovitost formiranih nanovlaken smo preverili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ujetje probiotika v nanovlakna pa smo dokazovali s Fourierjevo infrardečo (FT-IR) ter rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Antioksidativen potencial vgrajenega probiotika v nanovlaknih smo preverjali z indirektno metodo določanja z ABTS radikalom ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)). Efektivnost učinkovanja sproščenega probiotika v različnih časovnih intervalih smo spremljali z metodo sproščanja probiotika, z metodo cone inhibicije pa smo preverili protimikrobno učinkovitost. Ugotovili smo, da se pri dodatku 3*1010 liofiliziranega probiotika L. paragasseri K7 v 20 ml polimerne raztopine, nanovlakna niso formirala, zaradi visoke prevodnosti. Dokazali smo, da se z nižanjem pH zniža tudi viskoznost polimerne raztopine z liofiliziranimi probiotikom L. paragasseri K7. Pri dodatku svežega probiotika v polimerno raztopino NaALG:PEO ter inulina (PAIPs) se nanovlakna niso formirala. Pri ostalih polimernih raztopinah so se nanovlakna tvorila, najdebelejša pri raztopini PAIP (0,8-1,6 µm), najtanjša pri PA (0,1-0,3 µm). Rezultati so pokazali, da kompozitni material PAP, PAIP, PAIPs ni antioksidativen. Liofiliziran probiotik L. paragasseri K7 sam po sebi je antioksidativen, saj je njegova IEt kar 100,0 %. Pri analizi sproščanja probiotika se je najbolje izkazal napreden material PAP z liofiliziranim probiotikom, vsi trije analizirani kompozitni materiali (PAP, PAIP, PAIPs) so v kratkem času sprostili ves ujet probiotik. Za raztopino PAIPs smo naredili še preizkus inhibicije rasti testnih bakterij (Escherichia coli ter Staphylococcus aureus), vendar nismo zaznali cone inhibicije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je bil razvoj nanovlaken uspešen. Uporaba nanovlaken s kapsuliranim probiotikom je bolj primerna za medicinske materiale s krajšim zahtevanim časovnim sproščanjem, do 24 ur. Izdelani produkti bi bili primerni za zdravljenje ran, tampone ter kot dostavni sistem v prehrani – zagotovi enostaven vnos polprodukta v končni izdelek.
Keywords: probiotiki, elektropredenje, nanovlakna, Lactobacillus paragasseri K7, antioksidativnost, inhibicija rasti testnih bakterij
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 346; Downloads: 97
.pdf Full text (3,27 MB)

7.
Okoljsko prijazna in napredna funkcionalizacija silikona za razvoj novih medicinskih pripomočkov : magistrsko delo
Katja Kuzmič, 2021, master's thesis

Abstract: Prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje infekcij vodi v naraščanje števila odpornih bakterij, kar predstavlja grožnjo javnemu zdravju. Strategije zmanjševanja uporabe temeljijo tudi na preprečevanju nastanka bakterijskega biofilma na površinah medicinskih pripomočkov. Predstavljamo metodo funkcionalizacije silikona z oplaščenjem z naravnimi bioaktivnimi substancami. Na silikon smo kot vezni polimer adsorbirali biopolimer polidopamin, na katerega smo kovalentno vezali karbokismetil hitozan s tiolnimi funkcionalnimi skupinami, ki izkazuje protimikrobne in biofilm-inhibitorne lastnosti. Rezultati karakterizacije so pokazali uspešno kovalentno vezavo karboksimetil hitozana preko tiolnih skupin na polidopamin, kar je pripomoglo k zmanjšanju tvorbe biofilma na površini v primerjavi s fizikalno vezanim karboksimetil hitozanom in neobdelanim silikonom.
Keywords: biopolimeri, biofunkcionalizacija, protimikrobnost, polidopamin, karboksimetil hitozan
Published in DKUM: 20.09.2021; Views: 282; Downloads: 36
.pdf Full text (2,89 MB)

8.
Multifunkcionalna prevleka za preprečevanje biofilma za medicinske pripomočke : doctoral disertation
Urban Ajdnik, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Keywords: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 495; Downloads: 79
.pdf Full text (7,54 MB)

9.
Design, Characterisation and Applications of Cellulose-Based Thin Films, Nanofibers and 3D Printed Structures : A Laboratory Manual
Tanja Pivec, Tamilselvan Mohan, Rupert Kargl, Manja Kurečič, Karin Stana-Kleinschek, 2021, other educational material

Abstract: The introduction of the Laboratory Manual gives the theoretical bases on cellulose and its derivatives, which are used as starting polymers for the preparation of multifunctional polymers with three different advanced techniques - spin coating, electrospinning and 3D printing. In the following, each technique is presented in a separate Lab Exercise. Each exercise covers the theoretical basics on techniques for polymer processing and methods for their characterisation, with an emphasis on the application of prepared materials. The experimental sections contain all the necessary information needed to implement the exercises, while the added results provide students with the help to implement correct and successful exercises and interpret the results.
Keywords: multifunctional polymers, polysaccharides, cellulose, electrospun, spin coating, 3D printing, nanofibers, thin films, multifunctional materials, laboratory manuals
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 286; Downloads: 13
URL Link to file

10.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže : diplomsko delo
Klavdija Petelin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Keywords: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Published in DKUM: 18.01.2021; Views: 474; Downloads: 83
.pdf Full text (818,38 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica