Search the digital library catalog

Abstract: Prevodi se vedno znova posodabljajo, na kar vpliva vrsta dejavnikov. Ta magistrska naloga se osredotoča predvsem na teorijo posodabljanja prevodov, ki pravi, da je prvi prevod zmeraj bolj podomačen in tako prilagojen ciljnemu občinstvu, vsak nadaljnji pa bolj potujen in s tem bližji izvirniku. Prevod je odvisen tako od prevajalca kot od naročnikovih želja in potreb. Glede na to, je lahko isto besedilo prevedeno na različne načine. Do ponovnega prevoda pride pogosto zaradi tega, ker obstoječi ne izpolnjuje več vseh zahtev. Najpogostejša vzroka za posodobitev sta zastarelost jezika, saj se kultura nenehno spreminja, in komercialni vzgibi. Na prevod pa ne vpliva le naročnik, temveč tudi prevajalec s svojo izbiro prevajalskih strategij in razumevanjem ter dojemanjem izhodiščnega besedila. Nekatera besedila so očitna v svojem pomenu, spet druga, predvsem literarna, pa vsebujejo veliko večplastnih pomenov. Ti se lahko izražajo v dvojnosti pomena, besedni igri ali pa v zaznamovanem jeziku kot je žargon. Prevajanje takih besedil je ena težjih nalog za prevajalca, saj je, če povzamemo definicije, žargon jezik zaprtih skupin, tako poklicnih kot socialnih. Te skupine ustvarijo različico jezika, ki ga zunanji govorci po večini ne razumejo. Ustvarjen je z namenom hitrega in učinkovitega sporazumevanja, hkrati pa je odraz pripadnosti dani skupini. Naslednji cilj magistrske naloge je ugotoviti kako sta se prevajalca spopadla s prevajanjem žargonskega izrazja, ki je v romanu Moby Dick neizogiben. Predstavili bomo strategije prevajanja po Newmarku in teorijo skoposa. Po Newmarkovih strategijah smo naredili tudi analizo primerov, da bi ugotovili, katere strategije so najpogostejše in ali je pri prevajanju žargonskega izrazja večkrat uporabljena strategija izpusta.
Keywords: teorija posodabljanja prevodov, žargon, sociolekt, strategije prevajanja po Newmarku, skopos
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,15 MB)