| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI KRAJEVNO SKUPNOST SENOVO
Lea Opravž, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Keywords: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Published: 14.07.2010; Views: 2281; Downloads: 337
.pdf Full text (5,10 MB)

2.
EVOLUCIJA JEZIKA: TEORIJE ZASNOVANE NA INTERAKCIJI
Lea Opravž, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pred nekaj leti se je v reviji Time pojavil članek z naslovom »Začetki človeštva«. V tem članku je bila naslednja drzna trditev: »Med človekom in živalmi ni bistvenih razlik, ki bi ju ločile«. Ampak dejstvo, ki ga podpirajo vsi raziskovalci teorije evolucije, se ne sklada s to trditvijo. Govor je značilen le za človeka. To je njegova tako pomembna značilnost, da se večkrat omenja kot najpomembnejša črta ločnica med ljudmi in živalmi. Philip Lieberman v svojem delu Eve spoke prizna, da je: »Govor je tako pomemben koncept inteligence človeka, da ga enačimo s pojmom biti človek. Živali, ki govorijo, so ljudje, kajti dar govora je tisto, po čemer se razlikujemo od živali« Do četrtega leta starosti je večina ljudi sposobna verbalnega komuniciranja. Do šestega ali sedmega leta večina ljudi lahko tako razume kot izraža zapisano misel. Ta edinstvena sposobnost komuniciranja v prirojenem jeziku nas jasno loči od živali. Pojavi pa se vprašanje, kje in kako smo pridobili to posebno oz. značilno sposobnost? Znanost, ki raziskuje evolucijo organizmov, ni bila sposobna razložiti izvora jezika. Prav zato, ker vemo, kako pomembna je ta značilnost za človeka, se sprašujemo, zakaj se ni razvila še pri ostalih živalskih vrstah. Tudi materialistične vede so neučinkovite pri razlagi, kako se je pojavil jezik in zakaj imamo toliko različnih jezikov. Jezikoslovna raziskovanja v povezavi z nevrološkimi študijami so pokazala, da je človeški govor močno odvisen od dela živčnega sistema, ki se nahaja v naših možganih. Obstaja skupina znanstvenikov, ki so postavili teorijo zasnovano na interakciji, ki odgovori na skoraj vsa zgoraj zastavljena vprašanja.
Keywords: jezik, komunikacija, Teorija zasnovana na interakciji
Published: 27.07.2010; Views: 1960; Downloads: 126
.pdf Full text (901,02 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica