| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, master's thesis

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 601
.pdf Full text (1,79 MB)

2.
INTEGRALNI POGLED NA DAVČNE OAZE IZ PERSPEKTIVE FINANČNE KRIZE V ZAČETKU TRETJEGA TISOČLETJA
Larisa Ferletič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju sem skušala prikazati integralni pogled na davčne oaze ter njene učinke na trenutno finančno in gospodarsko krizo v Evropi in Sloveniji. Opozorila sem na prednosti in pomanjkljivosti reševanja te problematike ter podala svoje videnje in ukrepe za njihovo omejitev. Dejstvo je, da so davčne oaze eden izmed poglavitnih krivcev slabljenja gospodarstva, kljub temu pa jih odpravit ne bo mogoče. Potrebno bo poskrbeti za čim večjo transparentnost nad sredstvi, napisati ustrezne zakone in vzpodbuditi posameznike k večji moralni zavesti, temeljito razmisliti in doreči ključne korake in ukrepe, ki bodo zalegli na svetovni ravni in ne samo v Sloveniji. Kot država smo samostojni, vendar mnogokrat premajhni, da bomo sami zmogli rešiti nastalo situacijo. Potrebna bo skupna moč in volja, kot je to bilo leta 1991. Vzdušje je bilo napeto in ob osamosvojitveni slovesnosti je prvič uradno zazvenela Zdravljica. Milan Kučan, takratni predsednik republike in slavnostni govornik na slovesnosti je izrekel zgodovinske besede: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Danes, po 22-ih letih samostojne, demokratične in suverene države Republike Slovenije se postavlja vprašanje, kje so te sanje. Vzdušje je še bolj napeto tako v političnem, gospodarskem kot finančnem sektorju. Kako močan je bil pohlep, da je prevladal nad sanjami, ki so se povsem razblinile. Po 22-ih letih delavec nima več nobenih pravic, socialnega varstva, dela za minimalno plačo ter je izkoriščen z namenom bogatenja posameznikov. Danes, ko je na cesti približno 120.000 nezaposlenih in ko človek ne najde ustreznih besed za nastalo situacijo. Morda jo lahko opiše beseda vakuum; prostor, v katerem ni molekul niti atomov. Dnevno poslušamo nova in nova razkritja o določenih aferah, vidimo dokaze in dejstva, in kljub temu še vedno vakuum. Tisti, ki imajo moč za spremembe, le čakajo in z velikimi očmi opazujejo dogajanje. Dokler bosta pohlep in želja po vladavini glavno vodilo ljudstva, noben ukrep, nobena pomoč in nobena reforma ne bosta pripomogli k bistvenim spremembam.
Keywords: davčne oaze, davčna utaja, davčne stopnje, davčna zakonodaja, davčni ukrepi, davčna morala, reševanje krize
Published in DKUM: 07.11.2013; Views: 1944; Downloads: 193
.pdf Full text (859,97 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica