| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Tla, varnost tal in globalni varnostni izzivi : magistrsko delo
Kristina Zorko, 2020, master's thesis

Abstract: Tla lahko zelo poenostavljeno razumemo kot preperel in spremenjen površinski sloj Zemljine skorje. Je zmes zdrobljenih kamnin in organskih snov in omogoča pridelavo (hrane, krme industrijskih, energetskih, zdravilnih in drugih rastlin), filtrira vodo, transformira hranila ter nevtralizira in razgrajuje onesnaževala. Degradirana tla imajo poslabšano sposobnost sekvestracije ogljikovega dioksida, zato prihaja do večjih izpustov CO2 v ozračje. V degradiranih tleh je močno zmanjšana tudi biotska raznovrstnost. Tla lahko neposredno povežemo z več globalnimi varnostnimi izzivi, saj so ključni člen pri zagotavljanju prehranske, vodne in energetske varnosti. Ker so tla dom največjega števila različnih organizmov so izjemnega pomena pri varstvu biotske raznovrstnosti. Vplivajo na klimatske spremembe in pogostost nekaterih naravnih nesreč (plazovi, suše, poplave). So zelo pomemben dejavnik zagotavljanja in ohranjanja zdravja ljudi in živali, saj sta od tal odvisni količina in kakovost hrane. Tla so lahko vir patogenov in drugih zdravju škodljivih snovi. So tudi osnova za izdelavo nekaterih zdravil in drugih koristnih aktivnih snovi, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji . So eden izmed dejavnikov, ki lahko potencira nevarnost oboroženih konfliktov in vpliva na migracijske tokove na nacionalni in mednarodni ravni. Z vidika varnosti lahko pojem »Varnost tal« opredelimo s pomočjo petih dimenzij. To so sposobnost, trenutno stanje, vrednost, povezljivost in zakonsko varstvo.
Keywords: magistrska dela, tla, varnost, degradacija tal, globalni varnostni izzivi
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1021; Downloads: 105
.pdf Full text (873,69 KB)

2.
Pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Zorko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravico do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in ga je mogoče razdeliti v 6 vsebinskih sklopov. V uvodu je opredeljena preučevana tematika, zastavljeni so želeni cilji in delovne hipoteze. Navedene so tudi metode dela, ki so bile uporabljene. Sledi drugi del, v katerem je ugovor vesti opredeljen kot pojem, ki pomeni pravico posameznika, da v določenih okoliščinah ter pod določenimi pogoji deluje v skladu s svojo vestjo in s tem krši družbeno sprejete pravne norme. V sklopu tega poglavja so navedeni tudi mednarodni pravni akti v katerih je zastopana pravica do ugovora vesti. Ugotovili smo, da velika večina le-teh pravico do ugovora vesti prepozna v okviru pravice do svobode mišljenja, vesti in vere. V tretjem poglavju je preučena pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije. Ustava ugovor vesti prepozna kot eno temeljnih človekovih pravic, ki jo splošno določi v 46. členu. Posebno pozornost nameni pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti v določbah 123. člena. Podrobnejšo ureditev, kdo, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko sklicuje na to pravico, pa določajo zakoni. Edini področji, na katerih je ugovor vesti z zakonodajo dopusten, sta področji zdravstvene dejavnosti ter obvezne vojaške dolžnosti. Četrti del se osredotoči na Evropsko konvencijo človekovih pravic ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugovor vesti je obravnavan na podlagi določb 9. člena ter b točke tretjega odstavka 4. člena Evropske konvencije. Predstavljene so odločitve sodišča s tega področja. Natančneje je opisan primer Bayatyan proti Armeniji, pri katerem je sodišče spremenilo dolgoletno prakso. Države članice, ki so imele prej glede prepoznavanja in urejanja svobode vesti popolnoma proste roke, morajo sedaj zadostiti določenim minimalnim standardom. Sledita primera odzivov dveh držav, Armenije in Turčije, ki sta bili že večkrat obsojeni pred Evropskim sodiščem. V razpravi je zapisano razmišljanje o pravici do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije ter odločitvah Evropskega sodišča za človekove pravice. Iz primerov, ki jih je obravnavalo Evropsko sodišče, so izpostavljene posledice, ki lahko sledijo uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Preverjene so na začetku raziskovanja postavljene hipoteze. Nazadnje so navedeni uporabljeni viri in literatura.
Keywords: ugovor vesti, ustavno pravo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.10.2014; Views: 6289; Downloads: 769
.pdf Full text (561,85 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica